Franja

colōrō -āre -āvī -ātum (color)

1. (po)barvati, (po)šariti: corpora Ci., lignum sinopide Plin., nubes coloratur Sen. ph.; occ. rjaveti, porjaveti, zarjaveti, (po)temneti: Tert., cum in sole ambulem, … fieri naturā tamen, ut colorer Ci., qui in solem venit, colorabitur Sen. ph., quos Aurora suis rubra colorat equis Pr., colorat aequora Nilus Cat.

2. pren. barvo da(ja)ti čemu: haec (philosophia) si animum non coloravit, sed infecit Sen. ph., qui magisterio quodam … colorat mores adulescentium Ambr.; poseb.
a) besedam, govoru da(ja)ti barvo (barvitost), značaj, refl. in pass. barvo (barvitost, značaj) dobi(va)ti: ipsa (eloquentia) se postea colorat et roborat Ci., sentio illorum (librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci., urbanitate quadam quasi colorata oratio Ci.
b) lepšati, zakrivati: libidinosam liberalitatem debiti nomine Val. Max., inepta sua vultu serio Prud. — Od tod adj. pt. pf. colōrātus 3, adv. -ē

1. pobarvan, barvast, šarast, pester, pisan: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., coloratum Tithoni coniuge caelum subrubet O., uvae c. Col., pira c. Plin.; pesn.: coloratae comae (Cereris) O. porumenelo = zrelo žito; kot adv. olepševalno, lepšajoč(e), zakrivajoč(e): colorate patrocinium adferre Ps.-Q.; pren. lepotičen (-ena -eno) = ki le videzu služi: quae scribis, … non sunt ficta nec colorata Sen. ph., c. declamatio Ps.-Q.

2. (poseb. o polti) rdečkasto rjav, rdeč, temno obarvan, rus, zagorel, ožgan: Indi V., Seres O., Etrusci Mart., Silurum colorati voltus T., corpora Q. ali valentes Sen. ph. zdrave (sveže) barve (gen. sg.), si plenior aliquis … et coloratior factus est Cels., sol colorat; non utique, qui est coloratus, a sole est Q., coloratiora hominum, ut ex via, corpora Front.; pren.: virtus pulverulenta, colorata Sen. ph. krepka in zdrava.

colossēus 3 ali colossaeus 3 (gr. κολοσσαῖος), tudi colossiaeus 3 (gr. κολοσσιαῖος) velikanski: statua colossea Suet. ali colossaea Plin., utraeque (Virtus et Graecia) colossaeae Plin., iusserat colossaeum se pingi Plin., Mars colossiaeus Plin.

colossicos -on ali colossicus 3 (gr. κολοσσικός) velikanski: Apollo Vitr., signum Plin.; gr. komp. colossicoteros -on: Vitr.

colossos (Mart.) ali colossus (sen. ph., Plin., Stat., Suet.) -ī, m (gr. κολοσσός) velikanski kip; poseb. 33 m visoki kip Sončnega boga v mestu Rodosu: Plin., Suet.

colostra (Col., Plin.) ali colustra (Lab.) -ae, f, tudi colostrum -ī, n (Mart., Serv., Isid.) in colostra -ōrum, n (Mart.); ljubk.: Pl. prvo, gosto mleko v ženskih prsih oz. živalskem vimenu takoj po porodu (kotitvi), mlezivo.

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

columba -ae, f (pravzaprav „temnobarvna žival“; prim. gr. κελαινός temen, črn, κόλυμβος ptič potapljač, lat. cālīgō, columbus; izpos. iz lat. golob) golobica, golob: Ci. idr., olim mares et feminae dicebantur columbae; propter domesticos usus, quod internovimus, appellatur mas columbus (golob), femina columba (golobica) Varr., oscula dat cupido blanda columba mari O., Cythereïades columbae (kot Veneri posvečene ptice) O., c. agrestis Varr. poljski golob; ljubk. mea c. Pl. ali c. mea Ambr., Vulg.

columen -inis, n (prim. celsus, columna, culmen), kar moli ali štrli kvišku,

I.

1. pesn. vrh gorovja, rtina: sub altis Phrygiae columnibus Cat.

2. occ.
a) nadzidna strešica: Ca.
b) hišno pročelje, sleme, zatrep: excelsum ad columen (Capitolii) Ci. poet., columina villae Varr.
c) vršišče zvezdne poti: Nigidius ap. Serv.

3. pren. vrhunec, višek = najlepši, najsijajnejši del, prvak: c. audaciae Pl. predrznež vseh predrznežev, c. amicorum Antonii Cotyla Varius Ci. najboljši, id quasi caput et c. est impensarum Col., artium columina (sc. Varro et Nigidius) Gell. —

II.

1. steber, navpično postavljeno bruno: Phoebi fax, … quae magnum ad columen … volabat Ci. poet.; arhit. steber = kozel, slom: columen in summo fastigio culminis Vitr.

2. pren. (poseb. o osebah) steber = podpora, podpornik, naslomba, zaslomba: senati c. Pl., c. familiae Ter., rei publicae Ci., caput columenque imperii L., c. rerum mearum (Maecenas) H., Thessaliae (Peleus) Cat., Macedoniae Cu., patriae, Asiae Sen. tr., Ausonii regni Sil., partium T.

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

columnārius 3 (columna) stebrski, stebrn: atria (dvorane) Amm. — Od tod subst.

1. columnāriī -ōrum, m malopridneži ali ničvredna sodrga, ki se je potikala po forumu okrog Menijevega stebra (gl. columna): Caelius ap. Ci. ep.

2. columnārium -iī, n (sc. vectigal) davek na stebre, stebrnina: Ci.

coma -ae, f (gr. κόμη)

1.
a) lasje kot naravni okras človeške glave, tudi v pl., pogosto = kodri: c. intonsa Varr. ap. Non., scindens dolore intonsam comam Acc. ap. Ci., calamistrata Ci., madens Ci. po katerih se cedijo mazila, dederatque comam diffundere ventis V., scissa comam (grški acc.) V., regia c. Cat. Berenikini lasje, cinge comam lauro O. ali lauro cinge volens … comam H.; pl. (o laseh več oseb, pa tudi ene same): promissae et rutilatae comae L., hirsutae O., Cu., hirtae Cu., rutilae T., comas obnubit amictu V., pone recompositas in statione comas O., comis uti emptis Mart. kupljene lase (lasuljo) nositi.
b) redk. živalska dlaka, volna: Sen. tr., Col., agnus inter pecudes aureā clarus comā Poeta ap. Ci., comae cervicum Gell. levja griva, pumex canas tondeat ante comas Tib.; pesn. = crista čeladna griva: galeaeque tremunt horrore comarum Stat.

2. pren.
a) listje, rastl. perje, klasje, trava, zeli(šča), stebla, vlakna idr.: tum stringe comas V., illa (ornus) tremefacta comam concusso vertice nutat V., nemorum coma H., quam cito formosas (deperdit) pōpulus alba comas! Cat., arboreas mulceat aura comas O., papavereae comae O. makovo cvetje, comae Cereris O. = žitno klasje, žito, comae fluvii O. rečne zeli, veris O. pomladno listje, arborum aliis decĭdunt folia, aliae sempiternā comā virent Plin., c. balsami, caepae, milii Plin.
b) ognjeni žarki, sončni žarki: Sen. tr., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.

comb² [koum]

1. prehodni glagol
česati, počesati; mikati (lan); iskati, stikati, preiskati, prečesati; grebenati

2. neprehodni glagol
lomiti se (valovi)

to comb s.o.'s hair for him ošteti koga, brati mu levite
to comb s.o.'s hair the wrong way pripovedovati ali delati komu neprijetnosti

combrētum -ī, n bot. neki loč ali véliki loč: Plin.

comédie [kɔmedi] féminin komedija, veseloigra, šaloigra; vieilli gledališka igra; vieilli skupina gledaliških igralcev; gledališče, teater; figuré hlinjenje, pretvarjanje, teater, videz; šala

comédie de caractère karakterna komedija
comédie d'intrigue, de situation gledališka igra z zapleti
comédie larmoyante, attendrissante ganljivka
comédie de mœurs na duhovitih dialogih zgrajena zabavna gledališka igra
comédie pastorale pastoralna igra
comédie à tiroir, épisodique burka
la Comédie-Française znano gledališče v Parizu
personnage masculin de comédie (figuré) komedijant; oseba, ki je ne jemljejo resno
secret masculin de la comédie javna tajnost
donner la comédie predvajati komedije, figuré (o)smešiti se, biti smešen
se donner la comédie privoščiti si šalo ali zabavo
jouer la comédie (figuré) uganjati komedijo, teater, pretvarjati se
faire toute une comédie napraviti cel teater, sceno
tout cela est pure comédie vse to je samo komedija

comedō -ere -ēdī -ēsum in -ēssum, redk. -ēstum (cum in edere)

I. trans.

1. pojesti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Ca., Cat., Mart., Suet. idr., prandium Pl., ex se natos Ci. (o Saturnu), celerius potuit (venenum) comestum quam epotum in venas … permanere Ci., haec porcis hodie comedenda relinques H., c. panem Afer ap. Q., cotidianum panem Eccl.; pren. z abstraktnim obj.: quid scientiae comedendum mihi apponeret Aug.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest (gl. opombo) Pl., cenā comesā venire Varr. = prepozno priti.

2. pren.
a) z acc. personae: aliquem totum c. Luc. ap. Non. koga iz (gole) ljubezni snesti (hoteti), molles pueros oculis c. Mart. z očmi požreti = oči poželjivo v … dečke upreti, se c. Pl. izjedati se (od bolečine, žalosti idr.), qui se ipse comest Ci. ap. Non.
b) z acc. rei zažreti (zažirati), (skozi grlo) pognati (poganjati), potratiti, zapraviti (zapravljati): rem, argentum, aurum Pl., dotem alicuius Tit. ap. Non., pecuniam paternam Nov. ap. Non., dona Afr. ap. Non., bona alicuius Ci., H., patrimonium Ci., Q., beneficia alicuius Ci., cantherium Ci. ep. ceno konja skopljenca ali zanj izkupljeni denar; redk. c. aliquem = c. alicuius pecuniam ali rem familiarem uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati) koga, imetje koga pognati (poganjati): Varr. ap. Non., hostīsne an civīs comedis, parvi pendere Pl., at ego … hunc comedendum vobis propino et ebibendum Ter. a jaz vama prepuščam njegovo kuhinjo in klet, cito rapturus de nobilitate comesa quod superest Iuv. —

II. intr. jesti, zauži(va)ti od česa: de caelesti pane Hier.

Opomba: Kontr. obl. comēs (= comedis), comēst (= comedit), comēstis (= comeditis), comēsse(s) (= comēdisse[s]): Pl., Ci. idr., comēstur (= comeditur): Lact. — Star. obl. comedim itd. (= comedam [cj. pr.]): Kom., Ci. ep., comēssis (= comēderis): Pl.

comes -itis, m f (cum in īre)

1. spremljevalec, spremljevalka, tovariš, tovarišica; kot masc.: Ter., Lucr., Cat., Plin. idr., absolve me … , ne comites morer Pl., dixit hoc comes P. Clodii, C. Clodius Ci., aliquem comitem alicui adiungere Ci., adiunctis de suis comitibus locum tutum reliquit N., dare (alicui) comitem Cu., aliquem L. ali sese comitem alicui addere V., esse comitem alicui O., comitem (sc. se) negare O. ne hoteti iti s kom, ibimus, o socii comitesque H.; z gen.: c. fugae (na begu) Ci. ep., L., Vell., Sen. tr., Suet., victoriae (tovariš pri zmagi) C., Suet., si nemo tantae virtutis exstitisset comes L. ko se ne bi bil niti eden ponudil za spremljevalca pri njegovem velikem dejanju, c. calamitatis, furoris, honoris Ci., fatorum V., exsilii Mart. v pregnanstvu; z dat.: aliquem comitem habere consiliis suis Pl.; z in in abl.: comitem in ulciscendis quibusdam se praebere Ci. ep. Kot fem.: comitemne sororem sprevisti moriens? V., his Laodamia it comes V., iuro … me tibi venturam comitem O., data sum comes inculpata Minervae O., nec (Fides) comitem (sc. se) abnegat H. in ne odreka spremstva onim, ki … O neživih subj. (pren.): Pl., Lucr., Plin., ira et metus et reliqui motus animi, comites superiorum Ci., furor sceleris comes Ci., pacis est comes otiique socia … eloquentia Ci., invidia gloriae comes N., eminentis fortunae comes invidia Vell., culpam poena (Poena) premit comes H. krivdi je kazen za petami, grammatice dulcis secretorum c. Q.

2. occ.
a) spremljevalec = voditelj, učitelj: pater Aeneas … custodem ad sese comitemque impubis Iuli Epytiden vocat V., Philippus (medicus) Alexandro comes et custos salutis datus Cu., haec iterent comites praecepta senesque paterni Stat., comes et rector eius (= privigni Gai) Suet.
b) spremljevalec = eden iz spremstva, nav. pl. = spremstvo: comes scribaque Neronis H., sequebatur raeda cum lenonibus, comites nequissimi Ci., comites Graeculi, quocumque ibat Ci., comitum coetus Cat.; poseb. spremstvo oblastnikov, zlasti pretorja v provinci: comites magistratuum, praetoris Ci., quorum comes in provincia fuit Suet. V cesarski dobi cesarski dvor, dvor cesarskih princev: inter comites Neronis Suet., comites a se removere Suet.; v bizantinski dobi je comes dvorni ali državni uradnik ali častnik: Icti., c. stabuli Cod. Th. dvorni konjar, vrhovni konjušnik, comes rei castrensi praefuit per Africam Amm. kot general.

cōmissor (cōmīsor, cōmessor, cōmēsor) -ārī -ātus sum (gr. κωμάζω: κῶμος) v veselem sprevodu pohajati po ulicah, veselo (hrupno), t.j. med petjem, igranjem in zbijanjem šal, pohajkovati, večinoma o mladeničih, ki so po kaki gostiji rogovilili po mestu in se naposled zbrali v stanovanju enega od njih ter tam nadaljevali popivanje, popivati, „krokati“, ponočevati: Ter., Cu., Petr., Suet., ad aliquem comissatum ire ali venire Pl., comissatum volo vocari Pl., quin comisatum … ad fratrem imus? L. zakaj se ne povabimo k bratu na popivko? comisantium modo currum secuti sunt L. kakor v bakhovskem sprevodu; pesn.: in domum Paulli comissabere H. v hišo … boš imela slovesen vstop.

comité [kɔmite] masculin odbor, komite; komisija

comité d'action akcijski odbor
comité consultatif (po)svetovalni odbor
comité de direction predstojništvo
comité exécutif izvršni odbor
comité de gestion upravni odbor
comité électoral volilni odbor
comité d'enquête preiskovalna komisija
comité d'examen izpitni odbor
comité gérant posle vodeči odbor
comité de lecture (théâtre) bralni odbor (ki sprejema ali odklanja predložene gledališke igre)
comité de réclamation odbor, komisija za pritožbe
comité de rédaction redakcijski odbor
en petit comité (familier) v najožjem krogu
réception féminin, dîner masculin en petit comité sprejem, večerja za povabljence ožjega kroga
se former en comité secret imeti tajno sejo

comitiālis -e (comitia) na komicije nanašajoč se, volitven, volilen: homines Pl. ljudje, ki so vedno na volišču, kjer prodajajo svoje glasove, dies c. Varr., Ci. ep., L., Macr. volilni dan (na volilne dneve senat navadno ni zasedal), mensis c. Ci. volilni mesec = januar, biduo excepto comitiali C. 3. in 4. januar, morbus c. Cels., Plin., Dig. ali vitium c. Sen. ph. = božjast (ki je kot zlo znamenje prekinila komicije, če se je pojavila tega dne). Od tod comitiālis, m = božjasten: ab eo cibo comitiales fieri Plin.; subst. comitiālēs -ium, m
a) božjastniki: Philistio … dat radicis uncias quattuor … pleuricitis et comitialibus Plin.
b) (sc. morbi) božjastne bolezni: (fibri testes) contra comitiales sumpti Plin. — Adv. comitiāliter božjastno, pri (ob) božjasti: Plin.

comitiō -āre -āvī -ātum (comitium)

1. narod sklicati na volišče (comitium), komicije imeti (držati): quando rex (sc. sacrificulus) comitavit fas Varr. ali quando rex comitiassit (= comitiaverit) fas Fest.

2. v komicijah (iz)voliti: comitiati tribuni militares Pseudo-Asc.