Franja

Támesis

el Támesis Temza (reka)

Tanager -gri, m Tánager, reka v Lukaniji (zdaj Tanagro ali Negro): V.

Tanais -idis in -is, acc. -im in -in, abl. -ī, m (Τάναϊς) Tánais

1. (zdaj Don) mejna reka med Evropo in Azijo v evropski Sarmatiji, izlivajoča se v Meotsko jezero (zdaj Azovsko morje); tudi mesto z istim imenom ob vzhodnem ustju te reke: Varr., S. fr., H., V., L., O., Cu., Plin., Mel., Ap., T., Amm. Od tod
a) Tanaītae -ārum, m (Ταναΐται) Tanaíti, Potanáijci, preb. ob Tanaisu: Plin., Amm.
b) Tanaītis -idis, f Tanaítka, Tanaítida, Potanáijka, preb. ob Tanaisu = Amazónka: Sen. tr.

2. = Iaxartes (zdaj Sir Darja): Cu.

3. reka v Numidiji: S.

Tarracīna -ae, f Taracína, mesto v Laciju (pozneje imenovano Anxur, zdaj Terracina): Ci., Mel., Plin., flumen Tarracinae L., reka Amazen (Amasēnus), ki se izteka pri Taracini. — Soobl. Tarracīnae -ārum, f Taracíne: L. Od tod adj. Tarracīnēnsis -e taracínski, iz Taracíne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci. idr.; pl. subst. Tarracīnēnsēs -ium, m Taracínci, preb. Taracine: T.

Tartarus² -ī, m Tártar (zdaj Tartaro), reka med Padom in Adižo: T., Plin.

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

Tērias -ae, m (Τηρίας) Têrias, reka na Siciliji: Plin.

Teuthrās -antis, voc. Teuthra (Τεύϑρας) Tevtránt

1. Turnov vojak v Vergilijevi Eneidi: V.

2. mitični kralj v Miziji, Tespijev oče: Hyg. Od tod
a) Teuthrantēus 3 (Τευϑράντειος) tevtrántski, tevtrantéjski, mízijski: Caïcus O.
b) Teuthrantius 3 Tevtrántov, tevtrántski: turba O. petdeset Tespijevih hčera (Tevtrantovih vnukinj), regna O.

3. reka v Kampaniji: Pr.; subst. Teuthrantia -ae, f Tevtrántija, Tevtrantova dežela, del Mizije: Plin.

Thermōdōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Θερμώδων) Termodónt, reka v Pontu, ob kateri so baje bivale Amazonke (zdaj Terme Çayi): V., O., Pr., Sil., Cu., Plin., Mel., Iust. — Od tod adj.

1. Thermōdontiacus 3 (Θερμωδοντιακός) termodóntski, termodontíjaški, pesn. = amazónski: aurum O. zlato Amazonk, turmae Stat.

2. Thermōdontēus 3 termodóntski, termodontéjski, pesn. = amazónski: agri Pr.

3. Thermōdontius 3 (Θερμωδόντιος) termodóntski, termodóntijski, pesn. = amazónski: ripae, hostis Sen. tr.

Thyamis -idis, acc. -im, m (Θύαμις) Tíamis (Tiámida), najsevernejša reka v Epiru (zdaj Kalamas): Ci.

Thymbrēs -ētis in Thymbris -is, m Timbrét, Tímbris, reka v Bitiniji: L.

Tibera samostalnik
(italijanska reka) ▸ Tevere [olaszországi folyó] ▸ Tiberis [olaszországi folyó]

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

Tibisēnus 3 (Tibissus Tibis, reka v Dakiji) Tíbisov, tíbiški, tibisénski: ostia Val. Fl.

tidal [táidl] pridevnik
ki se tiče plime in oseke, podoben plimi in oseki; odvisen od plime in oseke

tidal river reka, v katero pride plima in oseka
tidal wave velik val pri plimi
a tidal wave of enthusiasm val navdušenja

Tifernus -ī, m Tifêrn

1. gora v Samniju, ob kateri je ležalo mesto Tifern: L.

2. reka, ki izvira v Apeninih in teče ob gori Tifern (zdaj Biferno): Mel., Plin.

tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. -ī in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)

1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.

2. metaf. Tigris Tíger
a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.

Tigris samostalnik
(azijska reka) ▸ Tigris [ázsiai folyó]

Timāvus -ī, m Timáv, reka med Oglejem in Trstom (zdaj Timav, Timavo): V., L., Mel., Plin., Sil., Cl., Ledaeus Mart. (ker je z Argonavti prišel tja Ledin sin Kastor), Timavi alumnus (= Livius) Stat.

Tinia³ -ae, f Tínija, reka v Umbriji, ki se izliva v Tibero: Plin., Sil.