Franja

État [eta] masculin država

État capitaliste, démocratique, socialiste, totalitaire kapitalistična, demokratična, socialistična, totalitarna država
État populaire ljudska država
États de l'Eglise Cerkvena država
État fédératif, fédéral, confédéré zvezna država
État membre država članica
État multinational država z večnarodnostmi
État d'origine domovinska država
État policier policijska država
États pontificaux papeška država
État tampon, vassal (ali
tributaire ) tamponska, vazalna država
États-Unis (d'Amérique) Združene države Amerike
affaire féminin d'État državna zadeva; familier važna stvar
budget masculin de l'État državni proračun
capitalisme masculin d'État državni kapitalizem
chef masculin d'État državni poglavar
confédération féminin, union féminin d'États zveza držav
conseil masculin d'État državni svet
coup masculin d'État državni udar, prevrat
crime masculin d'État zločin proti državi
dette féminin de l'État državni dolg
homme masculin d'État državnik
secret masculin d'État državna tajnost
planification féminin par l'État državno planiranje
secrétaire masculin d'État državni tajnik
pouvoir masculin, puissance féminin d'État dr

étudiant, e [etüdjɑ̃, t] adjectif študentovski; masculin, féminin študent, -tka, visokošolec, -lka

la vie étudiante študentovsko življenje
étudiant en droit, en lettres, en médecine, en sciences študent prava, filozofske fakultete, medicine, naravoslovne fakultete
association féminin d'étudiants zveza študentov
carte féminin d'étudiant študentovska legitimacija
chahut masculin, farce féminin d'étudiants študentovska objestna šala
restaurant masculin des étudiants študentovska menza, restavracija
foyer masculin, maison féminin d'étudiants študentovski dom
Union féminin Nationale des Etudiants de France Nacionalna zveza francoskih študentov

Evrazijska gospodarska unija stalna zveza
(zveza držav) ▸ Eurázsiai Gazdasági Unió
Sopomenke: Evrazijska unija

Evrazijska unija stalna zveza
(zveza držav) ▸ Eurázsiai Unió
Sopomenke: Evrazijska gospodarska unija

Evropska skupnost stalna zveza
(zveza držav) ▸ Európai Közösség
Sopomenke: ES

Evropska unija stalna zveza
(zveza držav) ▸ Európai Unió

extraconiugale agg. izvenzakonski:
relazione extraconiugale izvenzakonska zveza

feeder [fí:də] samostalnik
jedec; jasli, korito; pritok; stranska proga ali cesta; slinček; steklenica za zalivančka

dainty feeder izbirčen jedec
a large (ali gross, greedy) feeder velik jedec, požrešnež
feeder service avtobusna zveza med mestom in letališčem

flāgitium -iī, n (iz flāgitāre, ne da bi bila pomenska zveza jasna)

1. sramotno dejanje, sramotni pregrešek, podlo dejanje, podlost, zavrženost: Corn., Pr., Ph., Suet. idr. flagitium facere Kom., conficere Ter., nullum iam aliquot annis flagitium exstitit sine te Ci., homo fraternis flagitiis, sororiis stupris … exsanguis Ci., ludos (sacra) flagitio polluere Ci., manifestis in flagiliis tenebitur Ci., intellegitur … imprudente L., imprudente L. Sulla scelera haec et flagitia fieri Ci., flagitia atque facinora S., fl. rei militaris T. ali illa militiae flagitia T. sramotno vedenje, ravnanje v vojni, fl. committere Plin. iun.

2. meton.
a) sramota: opprobramentum aut flagitium Pl., homo frugalissimus te plenum flagitii domum suam invitavit Ci., duorum criminum auctores flagitio deformatos habetis Ci., neque gloriā moveri neque flagitio S., prae esse agro colendo flagitium putas Ci. imaš za sramotno, flagitium est (z ACI) T. šteje se ti v sramoto, fl. effugere Plin. iun.
b) konkr. nesramnež, podlež: flagitium hominis Pl., Catilina omnium facinorum atque flagitiorum (malopridnežev in podležev) catervas circum se habuit S.

fotografski pridevnik
1. (o fotografiranju) ▸ fényképészeti, fénykép-, fotóV novembru bomo pripravili fotografsko razstavo nagrajenih in izbranih fotografij. ▸ Novemberben fotókiállítást szervezünk a díjazott és kiválasztott képekből.Povezane iztočnice: fotografski aparat, fotografska plošča, fotografska emulzija, fotografski film, fotografska torba, fotografska kamera

2. (zelo natančen) ▸ fotó, fotografikus, fényképszerű

Francī -ōrum, m Fránki, zveza germ. plemen: Vop., Cl.; sg. (kolekt.) Francus -ī, m Frank: Cl. Od tod

I. adj.

1. Francus 3 frankovski: lingua Hier.

2. Francicus 3 frankovski: vota Ven.; Francicus -ī, m Frankovski, zmagovalec nad Franki, premagalec Frankov, priimek cesarja Proba, ki je premagal Franke: Vop.

3. Franciscus 3 frankovski: Isid. —

II. subst. Francia -ae, f Francija, Frankovsko, frankovsko ozemlje: Aus., Cl.

frazem samostalnik
jezikoslovje (stalna besedna zveza) ▸ frazéma

Gemeinschaft, die, (-, -en) skupnost; religiös: občestvo; pflänzliche Gemeinschaft: združba; häusliche Gemeinschaft gospodinjska skupnost; Gemeinschaft der Ehegatten zakonska skupnost; außereheliche Gemeinschaft izvenzakonska zveza; Gemeinschaft Unabhängiger Staaten Skupnost neodvisnih držav

genitālis -e, adv. genitāliter (genere = gīgnere) rod(il)en, rodoviten, ploden, plodeč, oplojujoč: di genitales ENN. vseustvarjajoči, semina V., genitalia corpora LUCR., O. plodilna počela, prvine, mundi genitale tempus LUCR. rojstni čas, ut semina possint seminibus commisceri genitaliter apta LUCR., membra O. ali loca, partes COL. rodila, profluvium PLIN. (pri ženski) mesečno perilo, menstruacija, mesečna čišča; (pri moškem) semenotok (= gonoreja), anni hora PLIN. pomladanski čas, pomlad, g. hora T. rojstna ura, dies g. T. ali g. lux STAT. rojstni dan, nido vim genitalem affundere T., mensis g. GELL. rojstni mesec, menses g. GELL. meseci nosečnosti, g. foedera STAT. zakonska zveza, solum VELL. idr. ali terra AMM. ali sedes PRUD. rojstni kraj, rojstna dežela, očetnjava, domovina, g. domicilium AMBR. rojstna hiša. – Subst.

1. Genitālis -is, f (sc. dea) Genitális, boginja poroda (priimek Diane, zaščitnice porodnic): sive tu Lucina probas vocari seu Genitalis H.

2. genitāle -is, n rodilo, spolovilo, večinoma v pl.: CELS., SEN. PH., PLIN., Q.

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

gimnastičen pridevnik
1. (o športu) ▸ gimnasztikai, tornaPovezane iztočnice: gimnastična dvorana, gimnastični mnogoboj, gimnastično orodje

2. (gibalen; telesen) ▸ gimnasztikaiŠtevilne gimnastične vaje (po domače telovadba) lahko pripomorejo k dokaj dobro oblikovanim mišicam. ▸ A sokféle gimnasztikai gyakorlat (vagyis tornagyakorlat) viszonylag jól kidolgozott izmokat eredményezhet.

Hanseatic [hænsiǽtik] pridevnik
hanzeatski

Hanseatic League srednjeveška zveza hanzeatskih mest

hapsus -ī, m (gr. ἅψος zveza, člen) kosmič: lanae Cels., agni Eutych. ap. Cass.

helvétski helvète, de l'Helvétie; helvétique

helvetska zveza Confédération ženski spol helvétique

IBBY samostalnik
(organizacija) ▸ IBBY [Gyermekkönyvek Nemzetközi Tanácsa]
Sopomenke: Mednarodna zveza za mladinsko književnost