Franja

radiator samostalnik
1. (grelna naprava) ▸ radiátorPriporočam, da ljudje še pred kurilno sezono pregledajo radiatorje in poskrbijo, da v njih ne bo zraka. ▸ Azt javaslom, hogy az emberek még a fűtési szezon előtt ellenőrizzék a radiátorokat, és gondoskodjanak róla, hogy ne legyen bennük levegő.

2. ponavadi v množini, neformalno (o trebušnih mišicah) ▸ kockahas
Samo malo je še manjkalo, da bi si slekla majice in pokazala radiatorje na trebuhu. ▸ Csak egy kicsi hiányzott, hogy levegye a pólóját és megmutassa a kockahasát.
Ljudje običajno izgubijo motivacijo, ker pričakujejo, da se bodo njihove trebušne mišice v šestih dneh spremenile v radiator. ▸ Az emberek általában elveszítik a motivációjukat, mert azt várják, hogy a hasizmaik hat nap alatt kockahassá alakulnak.

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

re-, ré-, r- [rə, re, r] (predpona) zopet; nazaj; znova

refermer zopet zapreti
réabonner zopet naročiti
rhabilier znova obleči
redécouvrir zopet odkriti

Rede, die, (-, -n) govor; govorjenje; gebundene/ungebundene Rede vezana/nevezana beseda; leere Reden prazno govorjenje; eine Rede halten imeti govor; wovon ist die Rede? o čem je beseda?; die Rede kam auf X beseda je nanesla na X; große Reden führen ustiti se; es geht die Rede ... govori se, da ...; die Rede kommt auf začne se govoriti o; die Rede bringen auf speljati pogovor na; die Rede ist von govor je o; davon kann keine Rede sein figurativ to sploh ne pride v poštev; Rede und Antwort stehen zagovarjati se, odgovarjati za; nicht der Rede wert sein ne biti vredno besed; die Rede verschlagen zapreti sapo; in die Rede fallen seči v besedo; zur Rede stellen poklicati na zagovor; eine zündende Rede plameneč govor; direkte/indirekte Rede premi/odvisni govor; es geht die Rede, [daß] dass ... govori se, da ...

replier [rəplije] verbe transitif (znova, zopet) preganiti, zložiti, sklopiti skupaj; zviti; militaire umakniti

se replier viti se, vijugati se; obrniti se, vrteti se; militaire umakniti se
replier un journal zganiti, zložiti časopis
replier sa manche večkrat zavihati si rokav
replier des civils loin du front umakniti civiliste daleč od fronte
se replier sur soi-même (figuré) zbrati se, iti vase, zapreti se pred svetom

respiration [rɛspirasjɔ̃] féminin dihanje; sapa

respiration cutanée, artificielle kožno, umetno dihanje
difficulté féminin de respiration težko dihanje
couper la respiration à quelqu'un zapreti komu sapo
faire une respiration lente et complète počasi in globoko dihati
pratiquer la respiration artificielle izvest; umetno dihanje
retenir sa respiration zadrževati dihanje

robinet [rɔbinɛ] masculin (vodna, plinska) pipa

robinet à eau, d'essence, à gaz pipa za vodo, za bencin, za plin
robinet d'eau tiède (figuré, familier) dolgočasen blebetač
c'est un vrai robinet (figuré, familier) on je zelo klepetav
fermer le robinet zapreti pipo, familier ničesar, nobenega denarja ne imeti
ouvrir, tourner, lâcher la robinet odpreti pipo

roléta roló shutter; (window) blind; roller blind; revolving shutter

zapreti roléte, opremiti z rolétami to shutter

route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
à moitié route na pol pota
en route! na pot!
bonne route! srečno pot, vožnjo!
route aérienne zračna pot, proga
route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
route de col cesta čez gorski prelaz
route côtière obalna cesta
route de course dirkalna proga
route départementale cesta I. reda
route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
route nationale (RN) državna cesta
routes de navigation plovbne proge, linije
route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
route à priorité prednostna cesta
route rapide, express hitra cesta
route non revêtue neutrjena cesta
route de sortie izpadnica (cesta)
route du Sud cesta proti jugu
route de terre, par mer kopna, pomorska pot
route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
circulation féminin sur les routes promet po cestah
code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
croisement masculin de routes cestno križišče
feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
police féminin de la route cestna, prometna policija
usager masculin de la route uporabnik ceste
arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
faire de la route mnogo se voziti (pluti)
faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
se mettre en route kreniti, iti na pot
prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
il y a deux heures de route je dve uri vožnje
la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti

samostán cloister

moški samostán monastery, friary
ženski samostán nunnery, convent
iti v (moški) samostán to enter a monastery
iti v (ženski) samostán to take the veil, to enter a nunnery
vtakniti, zapreti v samostán to cloister
zaprt v samostánu cloistered

samostán monasterio m ; convento m

moški samostan monasterio m, convento m de frailes
ženski samostan convento de monjas (ali de religiosas)
frančiškanski samostan convento de franciscanos
kartuzijanski samostan cartuja f, convento de cartujos
trapistovski samostan monasterio trapense (ali de la Trapa)
iti v samostan (moški) tomar el hábito, fam meterse fraile, (ženski) tomar el velo, fam meterse monja
vtakniti, zapreti v samostan enclaustrar, encerrar en un convento

sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

brez sápe breathless
iz sápe out of breath
sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
v isti sápi (hkrati) in the same breath
izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone

sápa (-e) f

1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato

schiaffare

A) v. tr. (pres. schiaffo) vreči, zagnati; metati:
schiaffare qcn. dentro, in prigione koga zapreti, vtakniti za zapahe

B) ➞ schiaffarsi v. rifl. (pres. mi schiaffo) vreči se

screw up prehodni glagol
priviti (tudi figurativno)
pričvrstiti

to screw up the door zapreti vrata (zlasti za šalo)
to screw up one's courage opogumiti se
to screw (up) one's eyes zavijati oči, mežikati
to screw up one's mouth namrdniti se
to screw up prices navi(ja)ti cene (navzgor)
to screw up a string naviti, napeti struno
the management wants screw uping up upravljanje je treba poostriti
to screw o.s. up (to) prisiliti se (k)

secure¹ [sikjúə] pridevnik
varen, zavarovan; siguren, gotov, zanesljiv, zagotovljen; zajamčen, miren, brezskrben; čvrst, nezavzemljiv (trdnjava); zaščiten, na varnem (against proti)
arhaično ne sluteč, slepo zaupljiv

a secure existence varen, brezskrben obstoj
secure from all dangers varen pred vsemi nevarnostmi
secure of success gotov uspeha
victory is secure zmaga je zagotovljena
to be secure of victory biti (si) gotov zmage
to make s.th. secure konsolidirati, utrditi, pritrditi, zapreti kaj
you may rest secure bodite prepričani

secure² [sikjúə] prehodni glagol
(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno (against proti, pred)
vojska utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)

to secure a debt by mortgage zajamčiti terjatev dolga s hipoteko
to secure the door čvrsto zapreti, zakleniti vrata
to secure one's ends doseči svoj(e) cilj(e)
to secure a majority dobiti, zagotoviti si večino
to secure a prize dobiti nagrado
to secure o.s. against loss zavarovati se pred izgubo
to secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. (za)jamčiti komu kaj
to secure places zagotoviti si prostore, sedeže, mesta
to secure valuables spraviti na varno dragocenosti
neprehodni glagol
biti varen (against pred)
priskrbeti si zaščito (against pred)

sédem (sêdmih) numer.

1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

sētte agg.; m, f invar.

1. sedem:
i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
i sette sapienti sedem modrijanov
avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
il sette del mese sedmi v mesecu
le sette del pomeriggio sedem popoldne
prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

3. šport sedmerka (vaterpolo)

shell¹ [šel] samostalnik
lupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje
vojska topovska granata, mina (metalca min)
ameriško naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln
figurativno zadržanost, zaprtost, odljudnost
figurativno zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj
poetično, glasba lira

in the shell še neizvaljen, še v razvoju
the shell of a doctrine obris doktrine
the shell of a ship trup ladje
heavy shell vojska težka granata
to come out of one's shell figurativno osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)
to retire into one's shell zapreti se vase, umolkniti