Franja

in-eo -īre -iī (redko -īvī) -ītum

I. intr.

1. iti v kaj, vstopiti, vniti: quia in urbem non inierat L., ut ovans iniret T., neque iniit hāc Pl., ad alterum Gell.; impers.: inibitur tecum Pl. s teboj bodo vstopili.

2. vstopiti = priče(nja)ti, zače(nja)ti se: decus hoc aevi te consule inibit V.; tako pogosto kot pt. pr.: bellum ineunte vere susceptum est Ci. v (ob) začetku pomladi, iniens aetas Ci. mladeniška leta, ineunte anno Suet. s pričetkom leta, ab ineunte adulescentiā ali aetate Ci. od mladih nog, ineunte aestate Ci. v (ob) začetku poletja, iniens adulescentia N., T., vita Gell., aevo ex ineunte Lucr.; tudi pt. pf. v act. pomenu: inita aestate, hieme C. po začetku poletja, zime.

— II. trans.

1. iti, stopiti kam, vstopiti, vniti: tu illius domum inire voluisti Ci., inire proscaenia V., thalamos, tectum, templa, Athenas O., cubile, castra Ci., convivia Ci., O., T., Val. Fl. ali dapes Stat. iti (hoditi) v goste, zahajati na gostije, obiskovati pojedine, coetūs hominum Ci. pohajati = udeleževati se, agrum Romanum L., tentoria Plin. iun., curiam T., Iust., sedes H., stationem T., fretum O. voziti se po ..., iter Cu. ali viam Val. Fl. nastopiti, somnum V. zaspati, fugam inire Val. Max. v beg se spustiti, cursūs V. pridirjati; pass.: nemus initur equis O., Hispania prima Romanis inita L.; pren.: viam inire L., Ci. kreniti po poti, slediti poti (načinu, sredstvu), formam vitae T. slediti načinu življenja, rationem Ter., Cat., N., Ci., Plin. iun. jeti postopati, poprijeti se poravnave (računanja), preračuna(va)ti, premet narediti (delati), preudariti (preudarjati), premisliti (premišljevati), de agro Campano separatim inirent rationem L., inita subductaque ratione Ci. zelo premišljeno preračunavši, inire horum aestimationem Sen. ph. ali mensuram agrorum Col. lotiti se, v roke vzeti, začeti, vršiti, numerum C. šteti, prešte(va)ti, pogosto: consilium inire skleniti (sklepati), sklep storiti, naklep(e) snovati, naklepati, posvetovati se, odločiti se, inire consilium multae crudelitatis O., consilia occulta L., consilia de bello C., consilium de morte ac de bonis alicuius Ci., consilium contra aliquem ali contra alicuius vitam Ci., occidendi te consilium inivimus Cu., in. consilium senatus interficiendi Ci., inire cum aliquo consilia interficiendi Caesaris Vell., pa tudi: iniit consilia reges Lacedaemoniorum tollere N., consilia inibat, quemadmodum discederet C.; occ. (o živalih) oploditi, zaskočiti (zaskakovati), naskočiti (naskakovati), obrejiti: Col., caper init pecudes O., Pasiphaën Suet. (o biku), matrem Varr. samico; pass.: vaccam initam L., ineuntur canes a partu sexto mense Plin.; v žalilnem pomenu tudi o človeku = telesno (polteno) se (z)družiti ((z)druževati) s kako žensko: Pl., ineas quam libet ante O., in. reginam Marcus Antonius ap. Suet.

2. metaf.
a) (kako delo) zače(nja)ti, priče(nja)ti, lotiti se česa, (službo) nastopiti, prevze(ma)ti, vršiti, izvrševati, postea quam Verres magistratum iniit Ci., consulatum L., C., post sacerdotium initum Ci., munera tua pro te inibo V., imperium Suet., imperia Stat., honorem T., Suet., interregnum L., proelium (bellum) Pl., Ter., Ci., L., Sil., pugnas V., non iter, sed proelium Cu., certamina disci in. O. spuščati se v ..., Martem Sil., pugnam certaminum forensium Q., suffragium (suffragia) Ci., L. glasovanje pričeti, glasovati začeti, beneficium Ter., connubia O. v zakon stopiti, concubitum Iust., flagitium Amm.; z inf. = nameniti se, imeti namen: qua ratione vitam vivere inierit, considerandum est Ap.
b) (zvezo, pogodbo) skleniti (sklepati): videtur societatem cum illo initam confiteri Ci. (prim. εἰσιέναι εἰς σπονδάς), societatem inire L., Iust., Vell., foedus Prop., Isid., Veneris foedus V. ljubezensko zvezo skleniti, indutias Plin. iun., nexum L. zavezati se (kot dolžnik).
c) (o bolezni) popasti, lotiti se: init te numquam febris? Pl. ap. P. F.; slednjič spada sem tudi reklo inire gratiam pridobi(va)ti si naklonjenost koga, prikupiti se komu, (za)hvalo si prislužiti (zadobiti): apud regem inire gratiam volebant L., qua re permagnam initis a nobis gratiam Ci., summam ab aliquo gratiam in. C., gratiam alicuius in. Cu., quia plures ineuntur gratiae Ci. naklonjenost pri mnogih.

Opomba: Pf. init = iniit: Lucr., Stat.

inercia ženski spol nedelavnost, brezdelnost

fuerza de (la) inercia (fiz) vztrajnost
ley de inercia zakon vztrajnosti

inique [inik] adjectif krivičen, nepravičen

loi féminin inique krivičen zakon
impôt masculin inique krivičen davek
juge masculin inique krivičen sodnik

in-nūptus 3 (in [priv.], nūbere) neomožen, neoženjen, neporočen, samski,

1. klas. lat. pozna le fem. innūpta -ae (prim. innuba) neomožena, samska, deviška: puella, Minerva V., Phoebe O., manus (Amazonum) Sil.; metaf.: bos Sen. tr.; zlasti kot subst. devica, samska: Cat., Pr., Aug., sunt aliae innuptae Latio V., innupta praegnans Arn.

2. o možu neoženjen, samski: Tert.

3. pesn. meton.: innuptae nuptiae Poeta ap. Ci. (gr. γάμος ἄγαμος Euripides) zakon, ki ni zakon, nesrečen, poguben zakon.

insolvenčen pridevnik
ekonomija (o plačilni nesposobnosti) ▸ fizetésképtelen, inszolvensSopomenke: insolventen
Povezane iztočnice: insolvenčni postopek, insolvenčno pravo

interpréter [-prete] verbe transitif razlagati, tolmačiti; théâtre igrati, predstavljati vlogo; musique igrati, poustvariti

interpréter une loi tolmačiti zakon
interpréter un rêve razlagati sanje
mal interpréter slabo (si) razlagati, slabo razumeti
interpréter Liszt igrati Lisztova dela
interpréter les personnages les plus divers au cinéma igrati najrazličnejše osebe v filmih

invalid moški spol (-a …) der Behinderte (ein -r), der Invalide; der Körperbehinderte; glede na zaslužek: der Erwerbsbeschränkte
vojni invalid der Kriegsbeschädigte, der Kriegsversehrte ( ein -r)
civilni invalid vojne der Zivilbeschädigte ( ein -r)
-behinderter, -invalide (delni Teilinvalide, delovni Arbeitsinvalide, najtežji Schwerstbehinderter, težek Schwerbehinderter, Schwerkörperbehinderter)
delovno mesto za invalida der Pflichtplatz
biti invalid behindert sein, glede na delo: erwerbsunfähig sein (stoodstotno zu 100 % erwerbsunfähig)
zakon o zaposlovanju invalidov das Invalideneinstellungsgesetz

inviolé, e [-le] adjectif neoskrunjen, nedotaknjen, nepoškodovan; neosvojen (gorski vrh)

loi féminin inviolée neoskrunjen zakon

invocar [c/qu] klicati, prositi

invocar el auxilio na pomoč klicati
invocar la ley sklicevati se na zakon
invocar a los Santos vse svetnike na pomoč klicati

iūdiciālis -e (iūdicium)

1. soden, sodni, na sodišču običajen: ea remota a iudiciali consuetudine locutus sum Ci., causa Ci., genus dicendi Ci., annus Ci. (leto, ko je Pompej izdal zakon de ambitu, v katerem je bilo več splošnih določil o uredbi sodišč), laudatio Suet. spričevalo, ki ga dobi toženec pred sodiščem.

2. sodniški, uraden: quaestio, forma, sententia Icti., carpentum Amm. voz, ki ga je dajala država visokim uradnikom na razpolago za službeno potovanje. Adv. iūdiciāliter: Iulianus ap. Aug.

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

izdáti (koga) to betray, žargon to sell someone, to split on someone; (sokrivce) žargon to shop, to grass on; (pustiti na cedilu) to leave in the lurch, to desert, to forsake; (denar) to spend, to expend, to disburse, to defray; (knjigo itd.) to edit, to publish, to issue, to bring out; (delnice, bankovce) to issue; (proglas) to promulgate, to issue (a proclamation ali manifesto); (nalog) to decree, to ordain, to give orders; (zakon) to enact, to decree; (skrivnost) to let out, to disclose, to divulge, to reveal

izdáti diplomo to grant (ali to award) a diploma
izdáti proglas to issue a proclamation
izdáti ukaz to give an order
izdáti predpise to enact rules, to pass regulations
izdáti priporočila to issue recommendations
izdáti zakon to pass a law
zopet izdáti knjigo to republish (ali to reprint) a book
izdáti se to betray oneself, to give oneself away, to let the cat out of the bag
izdal se je, ko mi je rekel nekaj, česar ni hotel reči he gave himself away by blurting out something he had not intended to tell me
izdáti se za to pretend (ali to claim) to be, to pose as, to pass oneself off as (zdravnika a doctor)

izglasováti (-újem) perf. votare; approvare, varare (con votazione):
izglasovati predlog, zakon votare una proposta, varare una legge
izglasovati nezaupnico vladi votare la sfiducia al governo

izgréden izgrédniški riotous

izgréden, izgrédniškino zbiranje, zborovanje riotous assembly
izgréden, izgrédniškini zakon the Riot Act

izigráti (-ám) | izigrávati (-am) perf., imperf.

1. raggirare, ingannare; frodare:
izigrati upnike raggirare i creditori

2. eludere:
izigrati zakon eludere la legge

3. igre giocare:
pren. izigrati zadnji adut, zadnjo karto giocare l'ultima carta

izjem|en [é] (-na, -no) Ausnahme- (človek der Ausnahmemensch); figurativno phänomenal, ausnehmend
biti izjemen eine Ausnahme sein/machen/bilden, eine Ausnahmeerscheinung sein, Ausnahmecharakter haben
izjemni zakon das Ausnahmegesetz
izjemno dovoljenje die Sondergenehmigung

izrecno prislov
1. (jasno) ▸ kifejezetten, határozottan, nyomatékosanZakon izrecno določa, da morajo vsi operaterji naročnikom omogočiti, da ohranijo svoje telefonske številke. ▸ A törvény kifejezetten előírja, hogy minden szolgáltatónak lehetővé kell tennie az előfizetők számára, hogy megtarthassák a telefonszámukat.Včasih je veljalo, da je dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano. ▸ Régebben az volt a szokás, hogy ami nem volt kifejezetten tiltva, az megengedett volt.
2. (izključno) ▸ kifejezetten, kizárólag
Podjetje v četrtini svojih oglasov meri izrecno na iskalce dela. ▸ A vállalat a reklámjai egynegyedében kifejezetten az álláskeresőket szólítja meg.
Na golfsko srečanje lahko prideš izrecno s povabilom. ▸ A golftalálkozóra kizárólag meghívóval jöhetsz be.

izseljevanj|e srednji spol (-a …) die Auswanderung
omejitev izseljevanja die Auswanderungsbeschränkung
prepoved izseljevanja das Auswanderungsverbot
zakon o izseljevanju das Auswanderungsgesetz

izvedben|i [é] (-a, -o) pravo Ausführungs-, Durchführungs- (načrt der Durchführungsplan, odlok der [Durchführungserlaß] Durchführungserlass, predpis die Durchführungsvorschrift, zakon das Ausführungsgesetz, določba die Ausführungsbestimmung, uredba die Durchführungsverordnung, določilo die Durchführungsbestimmung)

javna občila množina Medien množina
zakon o javnih občilih das Mediengesetz