Franja

Zadetki iskanja

  • Schnaufer, der, glasen dih; der letzte Schnaufer zadnji dih
  • Schrei, der, (-/e/s, -e) krik; ein Schrei nach klic po; der letzte Schrei zadnji (modni) krik
  • secondary1 [sékəndəri] pridevnik (secondarily prislov)
    drugoten, sekundaren; drugorazreden, podrejen, postranski, manj važen; pomožen, dodaten; odvisen, izveden
    geologija mezozoičen

    secondary education višja, srednješolska izobrazba
    secondary evidence pravno podporni, dodatni dokazni material
    secondary line železnica stranska proga
    secondary colour mešana barva (iz dveh osnovnih)
    secondary modern school britanska angleščina zadnji štirje razredi osnovne šole
    secondary school višja šola
    this is matter of secondary importance to je postranska stvar
  • sedež [é] moški spol (-a …)

    1. der Sitz; (Dülferjev Dülfersitz, dvignjen Hochsitz, karabinski Karabinersitz, letalstvo katapultni Katapultsitz, Schleudersitz, sopilotov Kopilotensitz, krmarjev Steuersitz, ležalni Liegesitz, otroški Kindersitz, pilotov Pilotensitz, pomožni Notsitz, potniški Passagiersitz, s prestavljivim naslonjalom Ruhesitz, v parlamentu Parlamentssitz, v parterju Parkettsitz, za sopotnika Soziussitz, Beifahrersitz, sklopni Klappsitz, sprednji Vordersitz, stalni Stammsitz, školjkast Schalensitz, voznikov Fahrersitz, železnica Führersitz, zadnji Hintersitz, Rücksitz); na kolesu: der Fahrradsitz
    na motorju, mopedu der Sattel, podaljšani: Banksattel
    v gledališču ipd.: der Sitzplatz, der Theaterplatz, der Sitz (enojni Einzelsitzplatz); die Sitzgelegenheit
    razporeditev sedežev die Sitzverteilung
    razpored sedežev der Bestuhlungsplan
    vrsta sedežev die Stuhlreihe

    2. podjetja, vlade ipd.: der Sitz
    sedež sodišča der Amtssitz
    sedež vlade der Regierungssitz
    sedež založbe der Verlagsort
    sedež škofije der Diözesansitz
    škofovski sedež der Bischofssitz
    Sveti sedež der Heilige Stuhl
    religija Sedež Svetega Petra die Stuhlfeier Petri

    3. tehnika der Sitz (ventila der Ventilsitz)
  • sédež siège moški spol , place ženski spol (assise)

    sedež na kolesu selle ženski spol
    parketni sedež (v gledališču) fauteuil moški spol d'orchestre
    pomožni sedež strapontin moški spol
    prednji (zadnji) sedež (v avtu) siège avant (arrière)
    sklopni sedež siège rabattable
    rezerviran sedež place retenue (ali réservée)
    sedež vlade siège du gouvernement
  • sedile m sedež; ekst. sedalo:
    sedile anteriore, posteriore prednji, zadnji sedež
    sedile della botte (calastra) legnar, lega
  • senior2 [sí:njə] samostalnik
    starešina; predstojnik; študent zadnjega ietnika; najstarejša oseba

    senior school britanska angleščina (do 1944) štirje zadnji razredi osnovne šole (za učence v starosti 10 do 14 let)
    senior high school ameriško najvišji razredi šole, ki sledi osnovni šoli (10. do 12. šolsko leto)
    he is my senior by five years on je pet let starejši od mene
  • serre-file [sɛrfil] masculin vojak (podčastnik), ki v defileju koraka na koncu čete; zadnja ladja v konvoju

    véhicule masculin de serre-file zadnje vozilo
    marcher en serre-file korakati kot zadnji v vrsti
  • shirt1 [šə:t] samostalnik
    (moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

    shirt of mail železna srajca
    night shirt nočna srajca
    stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
    near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
    to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
    to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
    not to have a shirt to one's back biti zelo reven
    he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
    to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
    to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
    to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)
  • siège [sjɛž] masculin sedež; stol; figuré sedež (vlade, urada ipd.); kozel (pri kočiji); juridique sodnikov stol, sodišče; parlement sedež; militaire obleganje; familier sedalo, zadnjica; (= siège d'aisances) straniščni sedež

    à deux sièges dvosedežen
    le siège apostolique, le Saint-Siège sveta stolica
    siège avant, arrière, de conducteur sprednji, zadnji, voznikov sedež
    siège-couchette (automobilisme) ležalni sedež
    siège éjectable du pilote (aéronautique) pilotov izvrgljivi sedež
    siège escamotable, rembourré sklopni, oblazinjeni stol
    siège de réserve zasilni sedež
    siège social sedež (trgovske) družbe
    bain masculin de siège sedežna kopel
    état masculin de siège obsedno stanje
    guerre féminin de siège oblegovalna vojna
    le parti a gagné un grand nombre de sièges aux dernières élections stranka je dobila veliko število (poslanskih) sedežev, mest pri zadnjih volitvah
    lever le siège (d'une ville) opustiti obleganje (mesta), figuré umakniti se
    mettre le siège devant une ville začeti oblegati mesto
    prenez un siège! sedite!
  • smejáti se rire , popularno rigoler

    smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
    glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
    smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
    v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
    smejati do solz rire aux larmes
    od srca smejati rire de bon cœur
    brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
    smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
    temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
    temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
    vsi se mu smejejo il est la risée de tous
    kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier
  • smej|ati se (smejem se)

    1. lachen; glasno: hellauf lachen

    2. komu/čemu: (jemanden/etwas) auslachen, dobrodušno: sich amüsieren über
    |
    smejati se na ves glas aus vollem Halse lachen
    smejati se na vsa usta von einem Ohr bis zum anderen lachen
    smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
    začeti se smejati loslachen
    figurativno tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
    ti se lahko smeješ du hast gut lachen
  • smejáti se to laugh

    v pest smejáti se to laugh up one's sleeve
    od srcá smejáti se to laugh heartily
    temu se ni smejáti se it's nothing to laugh at
    smejáti se komu v brk to laugh someone in the face, figurativno to dare (ali to defy, to challenge) someone
    smejáti se kot nóri to laugh like anything
    smejáti se na ves glas to roar with laughter
    hrupno smejáti se to laugh like a horse, to guffaw
    pridušeno smejáti se to giggle, to snigger
    kislo smejáti se to laugh on the other side of one's face
    smejal sem se mu I laughed at him
    njemu se vsi smejejo he is everybody's laughingstock
    zlobno smejáti se to grin balefully, to give a baleful (ali malicious) grin
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje he laughs best who laughs last
    čemu se smeješ? what are you laughing at?
    smejáti se komu v obraz to laugh someone in the face
    posmehljivo smejáti se to sneer
    on se lahko smeje he can afford to laugh
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • smejáti se reír; reírse

    smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
    glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
    skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
    od srca smejati se reír a boca llena
    smejati se v solzah llorar de risa
    do solz smejati se reír llorando
    smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
    moram se (temu) smejati me da risa
    nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
    Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
    vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor
  • solvō -ere, solvī, solūtum (iz *sĕ-luō; *sĕ- = sē = sēd [gl. sēd in prim. so-cors] in luere = gr. λύω razvezujem)

    I.

    1.
    a) (nežive stvari) razvezati (razvezovati), odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), odpreti (odpirati), spustiti (spuščati), razpustiti (razpuščati), odpe(nja)ti, odstraniti (odstranjevati), razkleniti (razklepati): crinalīs vittas V., nostra de fronte corollas Pr., capillos, crines O. razpustiti, crines soluti ali soluti crines H., Tib., crinem (gr. acc.) de more solutae V., casside solve comas O., solvere a corpore brachia ali nexus O., nodum H., solutis Gratiae zonis H. razpasane, solvere tunicas Tib., sinūs V., vela V. razpeti, lapsae nullo solvente catenae O. čeprav jih ni nihče razklenil, solvere frenum Ph., laqueos Plin. iun., vincla iugis Tib., vinculum epistulae Cu., epistulam Ci. ep., N. razvezati = odpreti, fasciculum Ci. ep., cistulam Pl., pharetram O., ergastula Brutus in Ci. ep., C. odpreti = sužnje izpustiti iz kaznilne delavnice, venam cultello Col.; pesn.: ora O. odpreti usta, silicem radicibus V. utrgati. Kot agr. t.t.: iuga tauris solvere V. sneti; od tod meton.: equûm fumantia colla solvere V. sneti jarme s kadečih se konjskih vratov; kot medic. t.t.: solvere alvum, ventrem Cels., Col., Plin. (o)čistiti trebuh, linguam Sen. tr. spodrezati; kot navt.t. t.: solvere funem V. ali naviculae funem Hier. ali a stipite funem O. odvezati sidrno vrv (sidrnjak); od tod solvere ancoram Ci. ep. dvigniti (dvigati, dvigovati) sidro = odriniti, odjadrati, solvere navim Pl. ali naves C., N. ali retinacula navis O. ali phaselon H. ali ratem O. ali rates litore, puppes a litore Lucan. ali classem Pr. ali funem arenā Pr. odvezati (odvezovati) (od) = odriniti (odrivati), odjadrati; v tem pomenu tudi solvere vela Pr. ali oram Q.; v pass.: e portu navis solvitur Pl., soluta navis H.; occ. (abs.) = odriniti (odrivati), odjadrati: milites … a terra solverunt (sc. naves) C., Alexandriā solvere Ci., ex potu solventibus praecipere Ci.; o ladjah samih = odpluti: naves (nom.) ex portu solverunt C.
    b) (živa bitja) odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), okove (spone) komu odvze(ma)ti ali razkleniti (razklepati): solvite istum Pl., reus solutus causam dicit, testīs vinctos attines Pl., iube solvi (sc. vinctum) Ter., vincti solvantur Ci., solvite me pueri V., ipse deus me solvet H., solvere canem Ph., solve senescentem equum H. izprezi, leones soluti (naspr. alligati) Sen. ph.

    2. metaf.
    a) kot trgovski t.t. plačilo, plačilno obveznost razvez(ov)ati = dolg (dolgove) odpraviti (odpravljati), znebi(va)ti se dolga (dolgov), dolg (dolgove) poravnati (poravnavati), plač(ev)ati, izplačati (izplačevati), poplačati (poplačevati): aes alienum S., pecuniam non debitam mulieri Ci., creditas pecunias C., pecunias creditoribus Plin. iun., decem minas Pl., nummos Ci., civitatibus pro frumento nihil Ci., litem aestimatam (globo, kazen, kaznino) populo N., de meo Plin. iun., pretium operae praeceptori Sen. ph., pretium ex fisco Eutr., dotem matri Dig., impensam aedificiorum Dig., dies solvendae pecuniae Amm., Icti. plačilni dan; abs.: solvere ab aliquo Pl., Ci. plačati po kom (npr. po menjalcu), qui pro vectura solveret Ci. ep., solvendo (dat.) non esse Ci., Q. (Decl.) ali (redkeje) ad solvendum non esse Vitr. biti plačilno nezmožen (nesposoben) = solvendo aeri alieno non esse L.; solvere creditoribus Sen. ph., in solutum ali pro soluto accipere Sen. ph., Dig. kot plačilo preje(ma)ti; včasih z osebnim obj.: solvere aliquem Pl. izplačati koga, plačati komu; tudi v pass.: si litis contestandae tempore solutus fuisset Dig. Pren. plačati (plačevati), poplačati (poplačevati) kaj (s čim) = da(ja)ti, opraviti (opravljati), izkazati (izkazovati), (iz)vršiti (izvrševati), držati = izpolniti (izpolnjevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati) ipd.: operam Dianae Afr. ap. Non., digna pro laudibus praemia V. za slavna dejanja dati primerno nagrado, dostojno nagraditi, poenas Cu. trpeti kazen, biti kaznovan, vobis illae iustae … et debitae poenae solutae sunt Ci. zaradi vas je pretrpel ono pravično in zasluženo kazen, zaradi vas ga je zadela ona pravična in zaslužena kazen, magnis iniuria poenis solvitur O. s hudimi kaznimi se poplača (storjena) krivica, za (storjeno) krivico se trpijo (je treba trpeti) hude kazni, condemnatus … capite solvit S. je plačal z glavo (z življenjem), iam soluto supplicio Antonius ap. Ci. po že izvršeni kazni, quae polliceris, erunt mihi pergrata, si solveris Ci., solvere vota N., V., vota, quae numquam solveret Ci., grates Dianae solvere Vell. zahvaliti (zahvaljevati) se Diani, neque tu verbis solves umquam, quod mihi re male feceris Ter. in tega nikdar ne poravnaš z besedami, exsequiis rite solutis V. spodobno opravivši pogreb = po spodobno opravljenem pogrebu, omnia iusta paterno funeri solvere Ci., omnia solvere funeris umbris V. izpolniti vse dolžnosti (obveznosti) do sence mrtvega (prijatelja), cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T., solvere beneficia Caelius in Ci. ep.; poseb. pogosto fidem solvere Ter., Plancus in Ci. ep., O., Fl., posamezno tudi se fide solvere Val. Max. držati besedo, izpolniti obljubo, biti mož beseda, voti fidem solvere O. zvesto izpolniti besedo (obljubo).
    b) koga česa odvezati (odvezovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti: Corn. idr., ea lege totus etiam ordo solutus ac liber est Ci., solutus legibus H., eos et crurā et negotio solvere Ci., religione civitas solvatur Ci., rem publicam religione solvere L., voto civitatem solvere Iust., me tener solvet (sc. voto) vitulus H., crimine nefario solutus Ci., somno solutus sum Ci., quae (sc. via) mihi reddat eum vel eo me solvat amantem V., carminibus (abl. instrumenti) solvere mentes (sc. curis = ljubezenskih skrbi) V., quis te solvere Thessalis magus venenis (abl. instrumenti) … poterit … ? H. rešiti ljubezenskih bolesti (muk, ljubezenskega trpljenja), ut me longa gravi solvat amore via Pr., solve metu patriam Pr., solvent formidine terras V., longo solvit se Teucria luctu V., solve me dementiā H., Pelea Phoci caede per Haemonias solvit Acastus aquas O., nec populos solvo V. ne izvzemam, numeri lege soluti H. svobodni ritmi, ut si solvas „postquam Discordia taetra … “ H. če razvežeš v prozo = predevaš (besede v verzih); v negativnem pomenu razvezati (razvezovati), sprostiti (sproščati), razbrzdati (razbrzdavati) kaj: cupiditates Cu., linguam ad iurgia O. stegniti jezik. —

    II.

    1. (kako celoto v dele) razstaviti (razstavljati), razkrojiti (razkrajati), razdružiti (razdruževati), razde(va)ti, razdejati, razdreti (razdirati), podreti (podirati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, ločiti (ločevati): navem Cu. razstaviti, navim O. razbiti, membra quassatae ratis O., puppis solvitur Val. Fl. se razbije, solvere pontem T. razdreti, podreti, crates favorum V. razd(r)eti, quos … nec … suprema citius solvet amor die H. ki jih ljubezenska zveza ne loči hitreje kot zadnji dan (= kot smrt), solvere agmina diductis choris V. ali commissas acies, amicos, nos Pr. ali amores Tib. ločiti (ločevati), razdružiti (razdruževati), foedera furto V. (po)rušiti, razbi(ja)ti (prejšnjo) slogo, coetum O. odpustiti; pesn. occ. (raz)topiti, raztapljati, (raz)tajati, (s)taliti (stajati): auri rigor solvitur aestu Lucr., silices fornace soluti O., nivem solvere O.; pesn. (metaf.): artum solvere hospitiis (dat.) animum H. (od skrbi) utesnjeno srce „raztaliti“ (= razširiti) za gostoljubnost = odpreti gostoljubnosti (o miši, ki tudi kdaj rada vidi gosta pri sebi), solvere Curios Fabriciosque graves Mart. vedriti, razveseljevati; pesn. meton.: terrae solutae H. otajana zemlja, solvitur acris hiems H. jemlje konec, gre proti koncu, caelum in Tartara solvere V. nebo vreči v Tartar tako, da se v njem raztopi (razide).

    2. metaf.
    a) razkrojiti (razkrajati), razgraditi (razgrajevati), razstaviti (razstavljati), uničiti (uničevati): ignis agit vires … nec solum silvas, sed saxa ingentia solvit Lucan., (sc. austrum) liquidas solvit in auras Lucan., lumina solvere in lacrimas Lucan. oči raztapljati (utapljati) v solzah; refl. solvere se in aliquid raziti (razhajati) se, raztopiti (raztapljati) se, razpustiti (razpuščati) se, razkrojiti (razkrajati) se, razgraditi (razgrajevati) se, preiti (prehajati) v kaj: tellus se solvit in amnem Lucan., in … putres solvaris harenas Lucan.; pren.: excubias decrevit in otia solvi Pr. da naj se vdajo brezdelnosti (miru), quando ego … laetitiā solvar ab ipsa meā? O. kdaj skoprnim … od veselja?
    b) (razkrajajoč) vzeti (jemati) moč, (o)slabiti, medliti, (o)hromiti, (o)krniti, (z)manjšati, v pass. tudi izgubiti (izgubljati) moč, oslabe(va)ti, (o)medleti, o(b)nemoči, obnemagati, omagati (omagovati), (o)hrometi: quae (sc. corpora) senectus solvit Cu., illi membra novus solvit formidine torpor V., illi solvuntur frigore membra V. (prim. γυῖα λέλυνται Hom.), homines volucresque … solverat alta quies O. je bil prevzel (zajel) trden spanec, neque umquam solvitur in somnos V. in nikdar je ne zajame spanec, in nikdar ne utone v sen, vires ipsas specie solvi Q.; pesn.: nec corpora … in Venerem solvunt V. in ne slabijo (svojih) teles s spolnim občevanjem, somno vinoque soluti V. prevzeti, onemogli, lumina solvere V. oči zatisniti k spancu (v spanje); tudi: v smrtno spanje, hanc mihi solvite vitam Pr. končajte mi, me fata … solvant Sen. tr. naj me usoda pokonča, usoda me končaj, solvi morte quasi somno Fl. umreti, tako rekoč zaspati (kakor da bi zaspal); tako tudi morbo, inediā solvi Fl., Petr. umreti zaradi (od) bolezni, zaradi stradanja (od stradeža).
    c) α) konč(ev)ati, narediti (delati) čemu konec, odstopiti (odstopati) od česa, pregnati (preganjati), odvze(ma)ti: convivium Cu. končati gostijo, vstati od mize, obsidionem Cu. popustiti obleganje, odstopiti od obleganja; toda: eam obsidionem sine certamine adveniens Cn. Scipio solvit L. (24, 41) je ustavil, je naredil konec (v tem pomenu tudi ita adventu Hannibalis soluta Locrorum obsidio est L. 27, 28), solvere iniuriam S. fr. poravnati, zgladiti, pudorem (sram, nravni pomislek), curam metumque … dulci Lyaeo solvere H., ebrietatem Cels., lassitudinem Plin., tristes affectus Q., noctem faces multae variaque lumina solvebant Plin. iun., sopor solutus clamore O. pregnan. β) moč vzeti (jemati) čemu, kaj odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), razveljaviti (razveljavljati), (o)skruniti (oskrunjati), ovreči, preklicati (preklicevati), prelomiti (prelamljati), (o)slabiti, (o)hromiti, (o)krniti: traditum a prioribus morem L., corde metum V. znebiti se strahu, opustiti strah, matrimonium Iust., ipsam fori sanctitatem ludorum talarium licentiā Q. onesvetiti, oskruniti, cum risu quoque tota res solvitur Q., solventur risu tabulae H. ob smehu (sodnikov) se zakoni ne uveljavijo (ne uporabijo), facti fide data munera solvit O. vzame nazaj, solvere ieunia O. ali foedus, pacem Eutr. ali fidem Ambr. prelomiti (prelamljati).
    d) razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), (raz)tolmačiti, rešiti (reševati) = uganiti (ugibati, uganjevati): captiosa Ci., errorem omnium Ph., carmina O., nodosa verba sortis Sen. tr., iuris nodos et legum aenigmata Iuv., aenigmata, argumentum, ambiguitatem Q., quaestionem Gell. Od tod adj. pt. pf. solūtus 3, adv.

    I.

    1. razvezan, nevezan, prost, ohlapen: rosa serta et rosa soluta, flores serti et soluti Ap., soluta tunica Q.

    2.
    a) (o zemlji, prsti) rahel, prhek (naspr. spissus): solum Col., terra Plin., solutiores ripae Front.
    b) (o rastl.) rahel: mas (sc. agarici) spissior, femina solutior Plin.
    c) (o telesu) omehčan, omečen, driskav, lijavičen (naspr. compressus): venter Cels., stomachus solutior Petr.
    d) (o telesnih udih) tresoč se, tresav, tresljiv, drgetajoč: manus Sen. ph.

    II. metaf.

    1. (v pozitivnem pomenu) nevezan, nobeni (pri)sili podvržen, svoboden, prost, samostojen, samosvoj, neodvisen: civitatis voluntas soluta, virtus alligata Ci., animus solutus ac liber Ci., permissa et soluta licentia Ci., soluta optio eligendi Ci. neovirana, liberi ad causas et soluti veniebant Ci. nepristranski, quo mea ratio facilior et solutior esse potest Ci., si essent omnia mihi solutissima Ci. ko bi imel v vsem neomejeno svobodo (prostost), Aborigines, genus hominum liberum atque solutum S., calices … contractā quem non in paupertate solutum (sc. fecēre) H. niso naredile brezskrbnega, niso rešile skrbi, solute moveri Ci., solute dicere Ci. neprisiljeno; z abl. prost česa = brez česa: solutus ambitione, omni faenore H., poenā solutum id ante fuerat T. ni bilo podvrženo kazni, curā belli Plin.; z a(b): solutus ab omni sumptu, munere Ci., soluti a cupiditatibus, liberi a delictis Ci.; pesn. (po gr.) z gen.: famuli operum soluti H. dela oproščeni, dela prosti; solutum est z inf. prosto (svobodno) je, na voljo (na izbiro) je komu, sme se, dovoljeno je, neprepovedano je = ni prepovedano, nobene ovire (zapreke, prepreke) ni, nič ne preprečuje: solutum existimatur esse alteri maledicere Caecina in Ci. ep., maxime solutum … fuit prodere de iis, qui … T.; occ.
    a) prost dolgov, brez dolgov, nezadolžen: praedia Ci.
    b) α) brez napak (spotikljajev) govoreč, spreten, lahek (lahák): solutus erat in explicandis sententiis Ci., solutus atque expeditus ad dicendum Ci., omnium oratorum solutissimus in dicendo Ci., solutius promptiusque eloquebatur T. gladkeje. β) (o govoru) nevezan, prozen, prozaičen, pisan v prozi (nevezani besedi): soluta oratio Ci., Gell. ali verba soluta modis O. nevezana beseda, proza (naspr. carmen, poëmata), historia et proxima poëtis et quodammodo carmen solutum Q.; sploh preprost, neuglajen, neprefinjen: verba Ci., maiorem vim habent apta quam soluta Ci., numeri H.

    2. (v negativnem smislu) neomejen, razuzdan, razvraten, neobrzdan, prostopašen, samopašen, objesten, predrzen, oblasten, samovoljen, razposajen, prešeren: soluta P. Clodii praetura Ci., solutus risus V., soluti in luxum T., libido solutior L., solutissima lingua Sen. ph.; occ.
    a) neskrben, nebrižen, brezbrižen, malomaren, nemaren, ravnodušen, neprizadeven: Titius … solutus et mollis in gestu, pueri soluti ac fluentes Q., eo solutiore curā L. tem manj skrbno = tem brezbrižneje, dicta factaque solutiora et quandam neglegentiam sui praeferentia T., exercitūs solute ac neglegenter habiti L.
    b) malo energičen, malo odločen (krepkovoljen), popustljiv: lenitas solutior Ci., sententia vel solutior vel mollior Plin. iun.

    Opomba: Pf. trizložen: soluit Cat.; inf. pf. štirizložen: soluisse Tib.; inf. pr. pass. solvier Boet.
  • spojler [ô] moški spol (-ja …) der Spoiler (zadnji Heckspoiler)
  • stadij moški spol (-a …) medicina das Stadium, biologija das Stadium, die Form, das Alter, die Altersstufe; (mladostni Jugendform, Jugendstadium, predhodni Vorstadium, prehodni Durchgangsstadium, pozni Spätstadium, mirovanja Ruhestadium, razvojni Entwicklungsstadium, umikalni Rückzugsstadium, vmesni Zwischenstadium, zadnji Endstadium, zgodnji Frühstadium)
    zakon treh stadijev das Drei-Stadien-Gesetz
    zdravljenje v začetnem/zgodnjem stadiju medicina die Frühbehandlung
    bolezen: v razvitem stadiju fortgeschritten
  • stádij (bolezni) stadium, pl stadia; stage

    zadnji stádij jetike the last stage of consumption
    kritičen stádij critical stage
    stvari ne bi bile nikoli smele priti do tega stádija things should never have reached this stage
    bolezen je stopila v kritičen stádij the disease has reached a turning point
  • stage1 [stéidž] samostalnik
    gradbeni (stavbni) oder; tribuna, podij
    gledališče oder, prizorišče, gledališče
    figurativno dramska književnost (umetnost), igralski poklic
    figurativno mesto dejavnosti (delovanja, bivanja), polje udejstvovanja, torišče; stadij, stopnja, faza, razdobje razvoja; stopnja (večstopne rakete); stojalo, mizica za mikroskop
    ameriško višina vodne gladine
    zgodovina (poštna) etapna postaja, odsek ali del poti med dvema postajama, etapa

    by easy stages v etapah, s pogostnimi presledki
    off stage za gledališkim odrom ali zunaj njega
    stages of appeal pravno instančna pot
    the last stage of consumption zadnji stadij jetike
    stage manager gledališki režiser
    stage whisper igratčev šepet (na odru, da ga sliši občinstvo), figurativno šepet, ki se daleč sliši
    stage loader mehanika platformni nakladalec
    critical stage kritičen stadij
    hanging stage viseč gradbeni oder (npr. za pleskanje)
    matriarchal stage matriarhat
    landing stage pristajališče
    the English stage angleško gledališče
    to be on the stage biti gledališki igralec
    to change horses at every stage zgodovina menjati konje na vsaki (poštni) etapni postaji
    to go on the stage iti h gledališču, postati igralec
    to hold the stage držati se na odru (o gledališki igri)
    to learn in easy stages postopoma se učiti
    to put on the stage postaviti na oder, uprizoriti
    to quit the stage figurativno umakniti se s področja svoje dejavnosti
    things should never have reached this stage stvari ne bi bile smele nikoli priti tako daleč
    to travel by easy stages potovati v kratkih etapah