Franja

key¹ [ki:] samostalnik
ključ
figurativno ključ do česa, pojasnilo (to k)
knjiga rešenih matematičnih problemov
vojska ključni položaj; oblast (to nad)
botanika, zoologija klasifikacija, tabela; geslo, šifra (v inseratih)
tehnično zagozda, zatič, svornik, privijalo (za drsalke); tipka pisalnega stroja, tipka električnega aparata; moznik, (lesen) klin
arhitektura sklepnik
glasba tipka, ključ, tonovski način; barvni odtenek; glasovna višina

glasba major (minor) key dur (mol)
glasba key of C major (minor) C dur (mol)
golden (ali silver) key podkupnina
master key ključ, ki odpira vsa vrata
skeleton key odpirač
House of Keys poslanski dom na otoku Man
the Keys poslanci na otoku Man
all in the same key v istem tonu, monotono
painted in a low key slikano v zamolklih barvah
to have (ali get) the key of the street ne imeti hišnega ključa, biti brezdomec
to turn the key zakleniti
figurativno to be in key with s.h. biti v skladu s čim
cerkev power of the keys papeževa oblast

Klinke, die, (-, -n) (Türklinke) kljuka; Technik zaskočka; Technik zatik; jemandem die Klinke in die Hand drücken figurativ potisniti koga skozi vrata; Klinken putzen gehen iti/hoditi od vrat do vrat

ključ¹ moški spol (-a …)

1. od vrat, do uspeha, tehnika der Schlüssel
angleški ključ der Engländer
francoski ključ der Franzose
slepi ključ der Rohling
-schlüssel (avtomobilski Autoschlüssel, glavni Hauptschlüssel, ploščati Flachschlüssel, sobe Zimmerschlüssel, stanovanja Wohnungsschlüssel, trezorja Tresorschlüssel, varnostni Sicherheitsschlüssel, za hidrant Hydrantenschlüssel, za hišna vrata Haustürschlüssel, za uro Uhrschlüssel, za odpiranje ohišja Gehäuseschlüssel, za svečke Kerzenschlüssel, za vžig motorja Zündschlüssel, kombiniran Kombischlüssel, matični Steckschlüssel, momentni Drehmomentschlüssel, nasadni Steckschlüssel, očesni Ringschlüssel, patetntni Patentschlüssel, rezervni Zweitschlüssel, vijačni Schraubenschlüssel, viličasti Gabelschlüssel)
na ključ gradbeništvo, arhitektura schlüsselfertig
zev ključa die Schlüsselweite
obroček za ključe der Schlüsselring
vzeti ključ iz ključavnice den Schlüssel abziehen
predaja ključev die Schlüsselübergabe
šop ključev der/das Schlüsselbund
|
figurativno dati pod ključ hinter/unter [Schloß] Schloss und Riegel bringen
imeti pod ključem hrano, zdravila ipd.: unter [Verschluß] Verschluss halten
biti pod ključem človek: hinter/unter [Schloß] Schloss und Riegel sein, auf Nummer sicher sein

2. (odpirač) der Öffner (za konzerve Dosenöffner)

kočij|a ženski spol (-e …) die Kutsche, zelo lepa: die Equipage
poštna kočija die Postkutsche
enovprežna/dvovprežna kočija der Einspänner, Zweispänner
vrata kočije der Kutschenschlag
voziti kočijo pav: ein Rad schlagen

kočija samostalnik
1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsiPred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
Povezane iztočnice: poštna kočija

2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel.

krílen wing-

krílna konica aeronavtika wing tip
krílna vrata folding door
krílni mož vojska end-man of line, flank man; file-leader; fugleman

krílen d'aile(s), à ailettes, à palettes, à battants, à vantaux; de jupe

krilna črpalka pompe ženski spol rotative à ailettes (ali à palettes)
krilna matica (tehnika) écrou moški spol à ailettes (ali à oreilles), papillon moški spol
krilni napadalec (pri nogometu) ailier moški spol
krilni oltar triptyque moški spol
krilna vrata porte ženski spol à deux battants (ali à vantaux)

krílen

krilni napadalec (nogomet) extremo m
krilna vrata puerta f de dos hojas

kriln|i (-a, -o) Flügel- (oltar der Flügelaltar, matica die Flügelmutter, vrata die Flügeltür)
glasba krilni rog das Bügelhorn, Flügelhorn
geologija krilni prelom der Schenkelbruch

kŕma¹ (ladje) stern; poop

na kŕmi, proti kŕmi abaft, aft
desna (leva) stran kŕme starboard (port)
ladja na kolesa na kŕmi stern-wheeler
vrata, odprtina na kŕmi stern-port
od kljuna do kŕme from stem to stern
s kŕmo naprej stern on
pluti s kŕmo naprej to have sternway
pluti z vetrom v kŕmi to sail with the wind
preplaviti kŕmo to poop

krmn|i¹ (-a, -o)
pomorstvo krmni krov das Achterdeck, Hinterdeck, die Schanze
Heck- (klančina die Heckrampe, die Heckladeklappe, luč das Hecklicht, das Heckfeuer, vrata die Heckpforte, vislice der Heckgalgen)

Kuh, die, (-, Kühe) krava; bei Elefanten usw.: samica; blöde/dumme Kuh! krava neumna!; heilige Kuh sveta krava; eine melkende Kuh figurativ dober vir denarja; stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor gledati kot tele nova vrata; davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag spoznati se na to kot krava na orglice/kot zajec na boben; das wird die Kuh nicht kosten to ne bo stalo celo premoženje

lacessō -ere -īvī (-iī) -ītum (intens. glag. lacere, prim. facessere: facere) „izvabljati“, od tod

1. (raz)dražiti, vzdražiti, izz(i)vati, poz(i)vati k čemu, na kaj, nagajati komu, nadlegovati, vznemiriti (vznemirjati), napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, ne da(ja)ti komu miru; abs.: is … desinat lacessere Ter., vetus si poëta non lacessisset prior Ter., ad lacessendum C. na napad; večinoma z acc. personae ali pooseb. stvari: nihil supra deos lacesso (sc. precibus) H. za nič drugega ne nadlegujem (glušim) bogov, l. asperum tactu leonem (kakor lev srčni mož) H., capitaliter aliquem apud centumviros l. Plin. iun. tožiti koga na življenje in smrt = prizadevati si za smrtno obsodbo koga; v pass.: arma, quibus … possis … te ulcisci lacessitus Ci., quorum alter relictus, alter lacessitus occasionem sibi ad occupandam Asiam oblatam esse arbitratur Ci., Saguntini … nec lacessentes nec lacessiti per aliquot dies L.; zveze: lacessere aliquem ad aliquid, v pass.: a quo non modo impulsi sumus ad philosophiae scriptiones, verum etiam lacessiti Ci.; lacessere aliquem aliqua re: ut vi irritare ferroque lacessere fortissimum virum auderet Ci., l. aliquem maledictis Ci. ali dictis et carminibus ali iocis petulantibus Suet., Aeduos iniuriā C. sovražno ravnati s Hedučani, Teneros bello V. napasti, ferro regna V. z orožjem (vojsko) napasti, zavojščiti, occultis telis hostem Cu.; lacessere aliquem bello Ci., C., S., L. izz(i)vati koga z vojno = na vojno; tako tudi: mittit, qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C., l. aliquem voce V. k petju poz(i)vati koga, aliquem magno cratere Val. Fl. k popivanju, k popivki, podobno: l. aliquem scripto Ci. ep. prisiliti koga s svojim pismom k odgovoru, prim.: quibus epistulis sum equidem abs te lacessitus ad scribendum Ci. ep.; brez acc. personae: cursuque ictuque lacessunt (sc. se ali inter se) V. na tek in metanje kopja se pozivajo, primo lacessere iurgiis, deinde … L., l. ad pugnam primo obequitando castris provocandoque, postremo … L.; v pass.: nulla ipsi iniuriā lacessiti maiores nostri … cum Poenis bella gesserunt Ci., sicuti iniuriā lacessitus foret, in senatum venit S., doluere cruento (= invido) dente lacessiti H., apes solent lacessiri (gl. opombo spodaj) caeli novitate Col. = čebelam sprememba podnebja (kraja) navadno škodi; z acc. rei: lacessere aurīs, narīs, visum Lucr., manibusque lacessunt (sc. aurigae) pectora plausa cavis V. tepljajo (konja) po prsih hoteč ga spodbuditi, lacessere ventos ictibus V. (o biku) dražiti vetrove z dregljaji = z rogovi butati (pred pravim bojem) po zraku, fores … carceris acer nunc pede, nunc ipsā fronte lacessit equus O. izzivajoč bije (buta) … ob vrata, pelagus l. carinā H. upati si na morje (kljubovaje mu), smelo pluti po morju, ut nostrum insidiis caput lacessas Cat., spumā tunc astra lacessis Lucan. (o Nilu), acies … clamore lacessunt sidera Sil., campum lacessens (taurus) Stat.; v pass.: aeraque fulgent sole lacessita V. od sonca obsevana, v sončnem siju, vindemia pluviis et ventis lacessita Col. grozdje, ki ga je poškodovalo … , ioco lacessita matris suae pudicitia Val. Max. oškodovana (osumljena), pax lacessita T. (s)kaljen.

2. z acc. rei (izzivajoč) zače(nja)ti, sprožiti (sprožati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati): proelium C., pugnam V., L., ignota bella V., quis hoc ferrum (meton. = bellum) lacessere suasit? V., hos ego sermones lacessivi numquam Ci. ep., l. risum Q.

Opomba: Nenavaden inf. pr. pass. lacessīrī: Col., Ambr.

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

láhen light; gentle, mild; soft

láhno prislov gently, softly, lightly
láhno se dotakniti to touch lightly
láhno zapreti vrata to shut the door gently

latch¹ [læč] samostalnik
kljuka, zaskočni zapah, patentna ključavnica

on the latch zapahnjen (vrata)

latchstring [lǽčstriŋ] samostalnik
vrvica za dviganje zapaha (speljana skozi vrata)

the latchstring is always out vrata so vedno odprta, dobrodošli ste

latéral, e, aux [lateral, ro] adjectif stranski

canal masculin latéral stranski prekop, kanal
porte féminin latérale stranska vrata

laterálen lateral; side

laterálni glas gramatika lateral
laterálna kapela side chapel
laterálna veja (v rodovniku) lateral branch
laterálna vrata side door

latticed [lǽtist] pridevnik
rešetkast, zamrežen

latticed door letvasta vrata
latticed partition letvasti opaž