Franja

αὐχήν, ένος, ὁ 1. tilnik, vrat. 2. zemeljska, morska ožina, medmorje, ozka dolina, soteska. 3. kraj, kjer se deli reka na dva rokava.

δειρή, ἡ, at. δέρη, dor. δέρα (gl. βορά) vrat, grlo, tilnik.

δειροτομέω (τέμνω) ep. odrezujem vrat, obglavljam.

δέρη, ἡ, dor. δέρᾱ (= δειρή) vrat, tilnik.

δι-οίγω (οἴγνυμι) odprem; δίχα na stežaj ali obe krili vrat; λόγους razodevam (prodiram v) smisel govora.

δί-πῠλος 2 (πύλη) z dvema vratoma, z dvema vhodoma; τὸ Δίπυλον ime triazijskih vrat v Atenah.

εἴκω¹ [Et. kor. weiq, nem. weichen (iz stvn. wīhhan), sor. οἴγνυμι = odmaknem, odprem; = prv. pom. umakniti se; fut. εἴξω, εἴξομαι, aor. εἶξα, ep. iter. 3 sg. εἴξασκε, poet. aor. inf. εἰκαθεῖν] 1. a) umikam se, odjenjujem, odhajam, odstopam, stopim nazaj, προθύρου od vrat, τινὶ τῆς ὁδοῦ grem komu s pota, χάρμης odhajam iz boja, μῆνίν τινι opuščam jezo, neham se srditi; b) sem slabejši, zaostajam, τινί πόδεσσι v brzem teku; udajam se ὄκνῳ, popuščam, sem pokoren; podlegam κακοῖς, ἀνάγκῃ; ugajam, ustrezam θυμῷ; ἡλικίῃ dam se voditi mladostnemu ognju. 2. popuščam, ἡνία ἵππῳ konju brzde; prepuščam, dovoljujem τινὶ πλοῦν; z inf. Ζεφύρῳ εἴξασκε διώκειν.

ἐκ-τραχηλίζω mečem (s konja) črez vrat (glavo), strmoglavim, prekucnem; pass. strmoglavim se (v nesrečo), padem (v nesrečo).

εὐρυ-πυλής 2 (πύλη) ep. širokih vrat, s širokimi vrati.

ζεύγλη, ἡ (ζεύγνυμι) ep. jarem (zlasti oni del jarma, ki obdaja vrat); jarmovka.

θυρα-ωρός, ὁ, ἡ, ep., at. θυρωρός čuvaj vrat, vratar; ἡ vratarica.

θυρεός, ὁ (θύρα) ep. 1. skalnata vrata, t. j. kamen, ki je zapiral vhod namesto vrat. 2. velik štirioglat ščit.

κρεμαστός (κρεμάννυμι) viseč, obešen, αὐχένος za vrat; κλινίδιον viseča nosilnica.

λαιμός, ὁ ep. goltanec, grlo, vrat, žrelo.

λαιμο-τόμος 2 (τέμνω) poet. ki odreže grlo (vrat), moreč, smrtonosen χείρ.

λοξός 3 [Et. iz loq-só-s, gršk. λέχριος] poševen, poprečen, proč obrnjen, nevoščljiv, zaviden, Ζεὺς αὐχένα λοξὸν ἔχει Zevs ima proč obrnjen vrat, je nenaklonjen; adv. λοξόν grdo, postrani.

λόφος, ὁ 1. vrat, (za)tilnik. 2. čelada, perjanica, greben, nakit iz perja, griva, čop. 3. grič, hrib.

μέσος 3, ep. μέσσος [Et. iz μέσσος, lat. medius (gal. Medio-lanum), slov. meja iz medja, idevr. medhjā, med, nem. Mitte, mitten. – comp. μεσαίτερος, sup. μεσαίτατος, ep. μέσ(σ)ατος] I. adi. 1. o prostoru: v sredi, srednji, βάλεν αὐχένα μέσσον zadel je vrat v sredi, ὁ μέσος ποταμός srednja reka, διὰ μέσης τῆς πόλεως skozi sredo mesta, ἡ μέση πόλις srednje mesto, ἡ πόλις μέση ali μέση ἡ πόλις sredina mesta; μέσος τινός v sredi (med). 2. o času: μέσον ἦμαρ poldne, μέσον ἡμέρας, μέσης ἡμέρας opoldne NT, μέσαι νύκτες, μέσον νυκτῶν polnoč, μέσσα ἀκτίς jug. 3. a) srednji, srednjega stanu ἀνήρ, zmeren; b) posredujoč, δικαστής razsodnik; c) nepristranski, nevtralen. II. subst. τὸ μέσον, τὰ μέσα sreda, τὸ μέσον ἡμέρας poldne, νυκτῶν polnoč; pos. a) sredina, središče, centrum τῆς Ἀκροπόλεως; b) razdalja, oddaljenost, razlika τῆς θοίνης; medčasje; τὸ μέσον τῶν τειχῶν prostor med zidoma; c) srednja pot, srednje število τὸ μέσον σκοποῦντι; d) nepristranost, nevtralnost; e) posredovanje, sprava, μέσον οὐδὲν ἔχθρας to sovraštvo se ne da poravnati; f) javnost; g) s predlogi: α.) ἀνὰ μέσον po sredi; β.) διὰ μέσου med tem, v tem času, ἐν τῷ δὰὰ μέσου med tem časom; v sredi, v sredo; διὰ μέσου γίγνομαι pridem (stopim) vmes (v sredo), διὰ μέσου ποιοῦμαι vzamem (postavim) v sredo; τὸ διὰ μέσου srednji čas, οἱ διὰ μέσου πολῖται srednja (državljanska) stranka, οἱ διὰ μέσου nepristranski ljudje; γ.) ἐκ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, κατέατο ἐκ τοῦ μέσου bili so nevtralni, ἕζομαι ἐκ μέσου sedim daleč od srede, ostajam nad strankama (nepristranski), ἐκ τοῦ μέσου γίγνομαι odidem, umaknem se s poti NT; δ.) εἰς μέσον τινός v sredo med, ἔστη stopil je v njih sredo NT, javno, nepristranski, φέρω, λέγω naznanjam, objavljam, γνώμην izrekam javno svoje mnenje, εἰς μέσον τίθημι položim v sredo (bojno nagrado), τὰ πράγματα κατατίθημι ἐς τὸ μέσον τινί prepustim komu vlado, dam komu nazaj (vlado), ἐς μέσον δείκνυμί τινα pokažem koga javno, εἰς τὸ μέσον πάντων λέγω govorim vpričo vseh, ἐς μέσον ἀμφοτέροις δικάζω sodim nepristranski, συμβαίνω ἐς τὸ μέσον dogovorim se, zedinim se; ε.) ἐν μέσῳ v sredi, na razpolago, vmes med čim, ἐν μέσῳ εἰμί, κεῖμαι sem, ležim v sredi (pred očmi vseh gledalcev kot bojna nagrada), ἐν μέσῳ εἰμί (τοῦ συμμῖξαι) oviram, ἐν τῷ μέσῳ παρέχω ἐμαυτόν vsakemu dovoljujem pristop; ζ.) κατὰ μέσον = ἐν μέσῳ. III. adv. μέσως, μέσον sredi, posredi, srednje, μέσως ἔχω držim se prave mere.

περί-κειμαι d. m. 1. ležim (položen sem) okrog česa, obdajam, obkrožujem kaj, objemam koga τινί; pren. οὐδέν μοι περίκειται nimam nobene koristi od česa. 2. pf. pass. k περι-τίθημι: obdan sem, obkrožen sem, imam na sebi, oblečen sem, vkovan sem v kaj τί, λίθος περίκειται περὶ τὸν τράχηλον (mlinski) kamen se mu obesi na vrat NT.

προ-τροπάδην adv. (τρέπω) naprej obrnjen, vedno naprej, neprestano, naglo, na vrat na nos, προτροπάδην ἐλαύνομαι v divjem begu me podijo naprej.