Franja

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

lokostrelec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (kdor strelja z lokom) ▸ íjász, céllövő íjász Lokostrelci tako končujemo dvoransko sezono, čakajo pa nas novi izzivi in nova tekmovanja na prostem. ▸ Lassan befejezzük a teremíjászati idényt, de várnak ránk az új kihívások és versenyek a terepen.
Oba sta zadela center, puščica slovenskega lokostrelca pa je bila bližje sredini tarče. ▸ Mindketten eltalálták a céltábla közepét, de a szlovén íjász nyílvesszője közelebb volt a középponthoz.

2. ponavadi v množini, nekdaj (vojak) ▸ íjászVojna se je začela z zmagami angleških lokostrelcev, ki so zavzeli Pariz, Orleans in druga mesta. ▸ A háború az angol íjászok győzelmeivel kezdődött, akik elfoglalták Párizst, Orléans-t és más városokat.

luēs -is, f (luō2; prim. gr. λύα sprostitev, raztopitev)

1. razširjajoča se nečista tekočina, poseb. skopnel sneg: Petr.

2. oskrumba, oskrunitev, nalezljiva (kužna) bolezen, kuga, pomor: Sen. tr., Stat., Iust. idr., corrupto caelo venit arboribus lues V., dira lues quondam Latias vitiaverat auras O., acerba l. Sil. Klas. le

3. metaf.
a) kuga kot psovka za kvarnega človeka = kvarljivec, kvarljivka: ut eos ludos haec lues impura polluerit Ci., saeva Thebarum l. Sen. tr. (o Sfingi), abolere propere pessimam ferro luem equidem parabam Sen. tr. (o Medeji), illa horrida l., dira illa l. Sil. (o Hanibalu), l. morum Plin.
b) sploh zlo, nesreča, nezgoda, poguba, pogibel, uničenje, propad, propast, usodni udarec: belli immensa l. T. vojna nevihta, vojna vihra, asperrima in Sardianos l. T. (o potresu), vix muris toleranda l. ali ut totis inimica lues cum turbine castris Sil. (o ognju). — Soobl. v nom. sg. luis: Prud.

luk|a ženski spol (-e …) der Hafen, mesto: die Hafenstadt; -hafen (matična Heimathafen, namembna Bestimmungshafen, obmorska Seehafen, prosta Freihafen, rečna Binnenhafen, trgovska Handelshafen, uvozna Einfuhrhafen, vojna Kriegshafen)

lúka harbour; port

prosta lúka free port
vojna lúka naval port
vhod v lúko harbour entrance

lúka port moški spol de mer (ali maritime) , havre moški spol

prosta luka port franc
vojna luka port militaire (ali de guerre)
(redko) rečna luka port fluvial

lúka (-e) f navt. porto:
matična luka porto d'immatricolazione
obmorska, rečna luka porto marittimo, fluviale
prosta luka porto franco
trgovska luka porto mercantile
vojna luka porto militare

lúka puerto m (marítimo, de mar)

svobodna luka puerto franco
vojna luka puerto militar

lutte [lüt] féminin borba, boj; rvanje, rokoborba

lutte gréco-romaine rokoborba
lutte électorale volilna borba
lutte des classes razredni boj
lutte contre le cancer borba proti raku
lutte contre la vermine pobijanje mrčesa
lutte pour l'existence, pour la vie borba za obstanek, za življenje
lutte à la corde (sport) vlečenje vrvi
de bonne lutte v poštenem boju
de haute lutte s silo, avtoritativno, z močno voljo
luttes pluriel civiles državljanska vojna
abandonner la lutte opustiti boj, vdati se, biti premagan
entrer en lutte avec quelqu'un začeti s kom boj, spopasti se s kom

maelstrom [méilstroum] samostalnik
vrtinec (tudi figurativno)

maelstrom of traffic prometna gneča
the maelstrom of war vojna vihra

Marcomanī (Marcomannī) -ōrum, m (Μαρκομανοί, Μαρκομάννοι) Markománi, svebsko pleme, ki so se ga Rimljani najbolj bali. Živeli so v Germaniji ob srednji Majni; od tod jih je kralj Maroboduj (gl. Maroboduus) okrog l. 8 popeljal v deželo keltskih Bojcev (Boi(o)hemum = Böhmen, danes Češka), od koder so za časa cesarja Marka Avrelija vdrli v rimsko cesarstvo (markomanska vojna od 166—180 po Kr.): C., T., Vell., Stat. — Od tod adj. Marcomannicus 3 markománski: bellum Eutr.

marina f

1. knjižno morje

2. primorje, obala

3. umet. marina

4. navt. mornarica:
marina mercantile trgovska mornarica
marina militare vojna mornarica

5. navt. marina

marina ženski spol mornarica; pomorstvo; pomorska šola; pomorska slika; pomorščaki

marina dn guerra vojna mornarica
marina mercante trgovska mornarica
oficial de marina mornariški častnik

marine [-rin] féminin mornarica, pomorstvo, mornarstvo; pomorska slika

(bleu) marine temno moder; masculin temno modra barva; masculin vojak ameriške ali angleške mornariške pešadije
marine marchande (ali de commerce), de guerre (ali militaire) trgovska, vojna mornarica
ministère masculin de la marine mornariško ministrstvo
accadémie féminin, arsenal masculin, musée masculin de marine pomorska akademija, pomorski arzenal, muzej
officier masculin de marine pomorski častnik

maritime [-tim] adjectif (po)morski; ležeč ob morju

les maritimes vse osebe, ki delajo (zlasti v trgovski) mornarici
agence féminin maritime pomorska agencija
air masculin maritime morski zrak
assurance féminin maritime pomorsko zavarovanje
aviation féminin, bâtiment masculin maritime pomorsko letalstvo, pomorska ladja
climat masculin maritime morsko podnebje
code masculin, commerce masculin, droit masculin maritime pomorski zakonik, pomorska trgovina, pomorsko pravo
forces féminin pluriel maritimes pomorske sile
guerre féminin maritime vojna na morju
navigation féminin, puissance féminin maritime pomorska plovba, velesila
suprématie féminin maritime nadvlada, gospostvo na morju
territoire masculin maritime (politique) obalno področje, obalne vode
trafic masculin maritime pomorski promet
ville féminin maritime obmorsko, obalno mesto

mari-timus (stlat. mari-tumus) 3 (mare)

1. obmorski, primorski (naspr. mediterraneus ali remotus a mari): civitas, oppidum C., villa N., portus L., Plin., regio C. primorje, ora Ci. ali pars C. morsko obrežje, obala, primorje, homines Ci. primorci; subst. maritima -ōrum, n (= gr. τὰ ἐπιϑαλάττια) morske (po)krajine: Ci.

2. morski, pomorski, na morju (pogosto = marinus; naspr. terrester): sal Varr. (naspr. fossicius), piscinae Varr., fluctus N., aestus C., Ci., navis L., milites Pl. pomorski vojaki, pomorščaki, pomorsko vojaštvo, mornarji, praedo N., Ci., L. (naspr. praedo terrester) pomorski ropar, gusar, maritimus ille et navalis hostis Ci. ki prihaja po morju in na ladjah, bellum pomorska vojna: Ci. ali vojna z gusarji: S., oppugnatio L. z morske strani, z morja, officium C. mornarska služba, summa imperii maritimi N. pomorsko vrhovno poveljstvo, terrestre aut maritimum munimentum L., cursus Ci. pomorsko potovanje, vožnja po morju, res maritimae Ci. mornarstvo, pomorstvo, plovba, res terrestres et maritimae Corn. na zemlji (kopnem) in v morju se nahajajoče, tempestas Eutr. morska nevihta, neurje na morju, nuptiae Ci. morska svatba = Pelejevo ženitovanje z morsko boginjo Tetido.

mátičen matrice, mère

matična cerkev église ženski spol matrice
matična dežela mère patrie ženski spol, métropole ženski spol
matična družba société ženski spol mère
matična knjiga registre moški spol d'état civil
matična (vojna) ladja (navire moški spol) ravitailleur moški spol

mátičen (-čna -o) adj.

1. zool. della regina (ape, formica):
čeb. matična celica (matičnik) celletta della regina
matična kletka cassetta per il trasporto della regina
matična rešetka schermo togliregina
matični mleček gelatina reale, pappa reale

2. strojn. del dado

3. societario

4. del paese d'origine, della madrepatria:
matična dežela madrepatria

5. navt.
matična luka porto d'immatricolazione

6. adm. anagrafico, dello stato civile;
matični okoliš circondario anagrafico
matični urad anagrafe, ufficio dello stato civile

7. agr. madre:
matična rastlina pianta madre
voj. matična vojna ladja nave appoggio
metal. matični model madreforma

8. adm. matricolare:
matična številka numero matricolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žel. matična tračnica contrago
teh. matični navoj chiocciola
strojn. matični vijak madrevite

meščánski civic, civil; citizen-like; middle-class; (buržujski) bourgeois

meščánska kuhinja plain family cooking
meščánske pravice citizenship
meščánski sloj the middle class (es pl)
meščánska vojna civil (ali internal) war

meščánski citadin, urbain; bourgeois; civil, civique

meščanska družina (hiša) famille ženski spol (maison ženski spol) bourgeoise
meščanska pravica droit moški spol civil (ali de cité)
meščanska vojna guerre ženski spol civile (ali intestine)
(po) meščansko oblečen vêtu (ali habillé) en citadin