Franja

ration¹ [rǽšən] samostalnik
(dnevni) obrok hrane; določena količina, dodelitev
vojska dnevna potreba, potrošnja (of česa)
mera, količna krme (za konja)

rations množina živila, hrana, živež, prehrana, preskrba; dovoljena količina
ration book živilska, potrošniška knjižica
ration bread vojaški kruh, komis
ration card živilska karta
rations of sugar obroki sladkorja
off the ration neracioniran
the iron ration vojaški železni obrok hrane
to be put on rations imeti živila racionirana

red¹ [red] pridevnik (redly prislov)
rdeč; rus; pordečen (with od)
okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

as red as a rose rdeč kot vrtnica
red admiral (metulj) admiral
Red Army Rdeča armija
a red battle krvava bitka
red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
red cent bakren novčič
red chalk krvavec (kamen)
red coats sleng vojaki
red deer jelen
red eye ameriško, sleng cenen viski
red eyes with tears od jokanja rdeče oči
red flag rdeča zastava
red flannel sleng jezik
red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
red light rdeča luč
red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
red meat govedina, bravina
a red radical politika hud, zagrizen radikal
red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
red vengeance krvavo maščevanje
red weed mak
red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
to be red with anger biti rdeč od jeze
it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
to make red pordečiti
to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
to see red figurativno pobesneti
to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
to turn red postati rdeč, zardeti

réfractaire [refraktɛr] adjectif uporen, nepokoren; technique odporen proti ognju; nezgorljiv; masculin upornež, nepokornež; oseba, ki se je uprla delu v Nemčiji med zadnjo svetovno vojno

conscrit masculin réfractaire vojaški obveznik, ki ne pride k naboru
brique féminin réfractaire proti ognju zelo odporna opeka
prêtre masculin réfractaire duhovnik, ki ni hotel priseči republiki (leta 1790)
être réfractaire aux ordres, aux autorités ne se pokoravati ukazom, oblastem
être réfractaire aux influences biti neobčutljiv, nedostopen za vplive

regulation [regjuléišən]

1. samostalnik
urejevanje, ureditev, reguliranje; predpis, uredba, odredba, ukrep

regulations množina pravila, pravilnik, statut, odredba o izvajanju (zakonov, predpisov)
according to the police regulations po policijskih predpisih
contrary to regulations protipredpisen, v nasprotju s predpisi
regulation of bowels medicina ureditev stolice
regulation of a torrent regulacija hudournika
the regulation of traffic reguliranje, usmerjanje cestnega prometa

2. pridevnik
pravilen, predpisen, služben

regulation boots vojaški čevlji
regulation clothes predpisana uniforma
the regulation mourning predpisano (običajno) žalovanje
regulation cap službena čepica
regulation speed predpisana hitrost
of the regulation size predpisane velikosti
speed regulation omejitev hitrosti

remonte [rəmɔ̃t] féminin vožnja po reki navzgor; plavanje rib proti toku na drstenje; ribe, ki plavajo na drstenje; militaire žrebčarna

cheval masculin de remonte vojaški konj, žrebec

revers [rəvɛr] masculin narobe stran (d'une étoffe blaga); hrbtna stran; druga, slaba stran; figuré (hud) udarec; neuspeh, poraz; nesreča; zavihek, rever; populaire zadnjica; sport odbitje žoge z desno roko na levi strani telesa

revers (de fortune) udarec usode
revers de la main hrbet roke
revers de la médaille (figuré) druga plat medalje, neprijetna stran kake stvari
revers pluriel militaires vojaški porazi
coup masculin de revers udarec, klofuta s hrbtom roke
pantalon masculin, bottes féminin pluriel à revers hlače, škornji z zavihki
smoking masculin à revers de soie smoking s svilenimi reverji
il a éprouvé, essuyé de cruels revers prestal je težke udarce (usode)
prendre à revers napasti od zadaj ali z boka (tudi figuré)

revolver samostalnik
(orožje) ▸ revolverZa pasom so vsi nosili revolverje. ▸ Mindannyian revolvert hordtak az övükben.
Začela sta se ruvati, minuto kasneje pa je tišino presekal glasen pok revolverja. ▸ Dulakodni kezdtek, és egy perccel később egy revolver hangos dörrenése törte meg a csendet.

režim moški spol (-a …)

1. das Regime (vojaški Militärregime); oblasti: das Herrschaftssystem
kritik režima der Regimekritiker
nasprotnik režima der Regimegegner

2. biologija vode ipd.: der Haushalt (vodni Wasserhaushalt, talnice Grundwasserhaushalt)

rigidus 3, adv. -ē (rigēre)

1. okorel, odrevenel, okrepenel, skrepenel, otrdel, otrpel, premrl, tog, trd(en), strjen, močen (močan), negiben, rigíden: rigidus ensis, rigida hasta V., silex, anguis O., crura rigida Ci. togi, cervix L., tectorio rigide obsolidato Vitr.; subst.: rigida (sc. mentula) mea Cat.; analogno: rigidus custos ruris O. = Priapus (po njegovem spolovilu); occ. od mraza trd, z(a)mrznjen, zmrzel: tellus Boreā rigida V., rigida aqua O., rigidum frigus Lucr. strjajoč, skrepenevajoč; metaf. adv. v ravni smeri, naravnost: rigide pilam mittere Sen. ph.

2. kvišku štrleč, kvišku moleč: quercus V., mālus, columna, capillus O., hominem rigidum figuravit Lact. pokončnega.

3. metaf.
a) trd, stalen, nespremenljiv, nepremičen, neomajen, neupogljiv, strog: innocentia L., vultus O., sententia Plin. iun., Stoicarum sapientia Sen. ph., senex, censor O., satelles H., omnes rigide (strogo) submovere O., disciplinam militarem … rigidius astrīngere Val. Max. močneje nategniti = strožje držati vojaški red.
b) trd, utrjen: Sabini H., Getae H., fossor Mart.
c) divji, silovit, ljut, krut, grozovit, krvoločen: ferae O., Mars O.
d) neuglajen, surov, neokreten, trd, nespreten, neroden: mores O., signa rigidiora Ci. slabo obdelani, stoliditas rigidissima Arn.

rok [ó] moški spol (-a …)

1. die Frist, der Termin (čakalni Wartefrist, dodatni Nachfrist, garancijski Garantiefrist, Gewährsfrist, Gewährleistungsfrist, izpitni Prüfungstermin, izposojni Leihfrist, nepodaljšljivi Notfrist, odplačilni Tilgungstermin, odpovedni Kündigungsfrist)
določitev roka die Fristsetzung
določiti rok za (etwas) befristen, terminieren
podaljšanje roka die Fristverlängerung, die Fristenstreckung
pretek roka der Fristablauf
po preteku roka nach Ablauf der/einer Frist
prekoračitev roka die Fristüberschreitung, die Terminverzögerung, Terminüberschreitung
računanje roka die Zeitberechnung
skrajšanje roka die Fristverkürzung
sprememba roka die Terminänderung
tek roka der Fristenlauf
težave pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten množina
upoštevati rok/držati se roka die Frist einhalten
zamuda roka die Fristversäumnis
na rok vezano delo die Terminarbeit
kar se tiče roka terminlich
v roku fristgemäß, fristgerecht, termingemäß, termingerecht
v roku 10/20 dni/5 tednov/enega leta binnen 10/20 Tagen, 5 Wochen/Jahresfrist
v roku … während einer Frist (von), innerhalb von …
z rokom befristet

2. pri robi: die Frist, die Dauer (dobavni Lieferfrist, ležalni/trajanja Lagerfrist, Lagerdauer)
dobavni rok die Lieferzeit, der Liefertermin
maksimalni rok die Höchstdauer
minimalni rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum

3.
vojaški rok der Wehrdienst
ki je/ni odslužil vojaški rok gedient/ungedient
civilno služenje vojaškega roka der Zivildienst, der Ersatzdienst

rók (-a) m termine; scadenza:
držati se rokov rispettare i termini
določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
čakalni rok tempo di attesa
šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
šol. izpitni rok sessione degli esami
voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
civilno služenje vojaškega roka servizio civile

rók -a m termen; scadenţă
□ izpitni rok sesiune de examene
□ vojaški rok voj. serviciu militar

rusko-gruzijska vojna stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad) ▸ orosz–grúz háború

Rutīlius 3 (rutilus) Rutílij(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. P. Rutilius Publij Rutilij, ljudski tribun l. 169 in nasprotnik cenzorja Tiberija Grakha, ki ga je prestavil med erarijce: L.

2. P. Rutilius Rufus Publij Rutilij Ruf, Panajtijev učenec, Lelijev (Lajlijev) in Scipionov prijatelj, vojaški tribun pred Numancijo, l. 109 legat v bojih proti Jugurti, govornik in zgodovinopisec: Ci., S., T., Suet., Val. Max.

3. P. Rutilius Lupus, Publij Rutilij Lup(us) (Volk), ljudski tribun l. 56, je po Pompejevem ukazu l. 48 upravljal Ahajo: C., Ci. ep.

4. P. Rutilius Lupus Publij Rutilij Lup(us), rimski retor za časa Avgusta in Tiberija, avtor spisa De figuris sententiarum: Q. — Od tod adj. Rutiliānus 3 Rutílijev, rutílijski, rutilijánski: narratio Ci. (zgodovinopisca Publija Rutilija Rufa).

salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav

inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
salut public javna blaginja
salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
salut, les copains! zdravo, tovariši!
ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
(religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
faire un salut pozdraviti
dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
rendre un salut odzdraviti
à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo)

salūtātiō -ōnis, f (salūtō -are)

1. pozdràv, pozdrávljanje, pozdravilo: quis denique communi salutatione dignum putet CI., armis demissis salutationem more militari facere AUCT. B. AFR. pozdraviti po vojaško (po vojaški navadi), po vojaško izkazati čast, inter exercitus salutationem factam (sc. esse) L. da sta se vojski po vojaško pozdravili, salutationem reddere T. vrniti (vračati) pozdrav, odzdraviti (odzdravljati), mutuā salutatione factā CU. ali salutatione acceptā ac redditā MACR. po medsebojnem (obojestranskem) pozdravu; o pis(me)nem pozdravu: mihi potuit esse ... gravior ulla salutatio CI.

2. occ.
a) pozdravljanje kakega imenitnika na njegovem domu, obisk (obiski), poklòn (poklóni), poklonitev, poklanjanje, izkaz (izkazovanje) spoštovanja (časti), državniški obisk, uradni obisk, vljudnostni obisk: dare se salutationi amicorum CI. EP., ubi salutatio defluxit CI. EP., salutationes matutinae SEN. PH., per diversas domos salutationem meritoriam circumferre SEN. PH.; o obiskih in zaslišanjih pri cesarju: nec tuas salutationes fuga et vastitas sequitur PLIN. IUN., promiscuis salutationibus admittebat (sc. Augustus) et plebem SUET., opperientes salutationem Caesaris GELL.
b) (o pozdravljanju = čaščenju božanstev v njihovih svetiščih) pozdràv, pozdrávljanje, čaščenje, izkazovanje časti, molitev (molitve): in conspectu salutationes facere VITR. opravljati svoje molitve, deae perfectis salutationibus AP. po končanih molitvah na čast boginji.

saluto m

1. pozdrav (tudi ekst.):
saluto cordiale, freddo prisrčen, hladen pozdrav
saluto militare voj. vojaški pozdrav
levare, togliere il saluto a qcn. ekst. prekiniti s kom vse odnose
porgere a qcn. il saluto a nome di pozdraviti koga v imenu
ricambiare il saluto, rispondere al saluto (di) odzdraviti (komu)

2.
saluti pl. (v pismih)
cari, cordiali, affettuosi, tanti saluti prisrčne pozdrave
distinti saluti s spoštovanjem

sanitario

medidas sanitarias higienski ukrepi
servicio sanitario zdravstvena služba, saniteta, javno zdravstvo
certificado sanitario zdravstveno spričevalo
sanitario m vojaški sanitejec

schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

2. meton.
a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.

sedma križarska vojna stalna zveza
zgodovina (vojaški podvig) ▸ hetedik keresztes hadjárat