Franja

corrente agg.

1. tekoč (tudi pren.):
acqua corrente tekoča voda

2. veljaven; v rabi; tekoč, trenuten:
moneta corrente veljavna valuta
prendere qcs. per moneta corrente pren. kaj jemati za resnično
prezzi correnti tržne cene
corrente mese, anno tekoči mesec, tekoče leto

3. obči, splošen, razširjen:
modo di dire corrente splošno rabljen izraz

courant, e [kurɑ̃, t] adjectif tekoč; technique premičen; običajen, navaden; pogosten, vsakdanji; veljaven (denar)

du 15 courant (od) 15. t. m. (tega meseca)
année féminin courante tekoče, letošnje leto
chien masculin courant lovski pes
compte masculin courant tekoči račun
eau féminin courante tekoča voda
lecture féminin courante tekoče branje
main féminin courante (commerce) zapisna knjižica
pratique féminin courante običajna praksa
monnaie féminin courante veljaven denar, (figuré) običajna stvar, praksa
tout courant kar najhitreje, z vso naglico
c'est tout à fait courant to je običajno
être de pratique courante biti vsakdanja praksa, biti običajen
être d'un usage courant biti v vsakdanji rabi
être de vente courante dobro iti v prodajo

croupi, e [krupi] adjectif trhlen, prhlen, preperel

eau féminin croupie smrdljiva stoječa voda

croupir [krupir] verbe intransitif kvariti se, usmraditi se od stanja (voda); zastajati, stagnirati; trohneti, prhneti, gniti

croupir dans la paresse gniti v lenobi
eau qui croupit voda, ki stagnira, zastaja, se kvari

croupissant, e [-sɑ̃, t] adjectif

eau féminin croupissante zastajajoča voda
vie féminin croupissante nedelavno, lenobno življenje

crystallus -ī, f in redk. m (iz gr. κρύσταλλος)

1. led: gelavit crystallus ab aqua Vulg., mittit crystallum suam sicut buccellas Vulg. svojo točo.

2. kristal, kamena strela: Sen. ph., Isid. (z masc.), auctores sunt (vitrum) in India e crystallo fractā fieri Plin., super tabernaculum … imago solis crystallo inclusa fulgebat Cu.

3. met. kristalna kroglica (v prstanu): aquosa Pr. prozorna kakor voda. — Soobl. crystallum -ī, n

1. kristal, kamena strela: lumen eius simile lapidi pretioso … , sicut crystallum Vulg.

2. pl. crystalla kristalni kosi: Stat.

3. met. v pl. kristalne posode, kristalne čaše: Cl., candida nigrescant vetulo crystalla Falerno Mart.

čaj moški spol (-a …) der Tee, -tee (bezgov Holunderblütentee, glogov Weißdorntee, jasminov Jasmintee, kamilični Kamillentee, lipov Lindenblütentee, metin Pfefferminztee, prsni Brusttee, sadni Früchtetee, šipkov Hagebuttentee, zeliščni Kräutertee, žajbljev Salbeitee, za čiščenje krvi Blutreinigungstee, za mehur Blasentee, za žolč Gallentee)
pravi čaj schwarzer Tee
čaj z rumom Tee mit Rum
filtrska vrečka čaja der Teebeutel
čas za čaj die Teestunde
cedilka za čaj das Teesieb
kotliček za čaj der Teekessel
voda za čaj das Teewasser
čaj ob petih der Fünfuhrtee
v barvi čaja teefarben
piti čaj Tee trinken, redno: ein Teetrinker sein

čéšnjev cherry

čéšnjev les cherry wood
čéšnjev liker cherry brandy
čéšnjeva koščica cherry stone
čéšnjev sok cherry juice
čéšnjeva voda kirsch
čéšnjev vrt cherry garden
čéšnjev zavitek cherry pie

češpljev [é] (-a, -o) Zwetschen-, Pflaumen- (cmok der Zwetschkenknödel, čežana das Pflaumenmus)
figurativno češpljeva voda za zelo redko kavo: der Blümchenkaffee/Negerschweiß

číst clean; pure; neat; clear; (brez madeža) unstained, spotless; (opran) washed, cleansed; (tudi figurativno) unsullied, unblemished; (nepopisan) blank; (spolno) chaste, pure; (nemešan) unmixed; sheer; (neponarejen) genuine; (nedolžen) innocent, guileless

iz číste potrebe by sheer necessity
číst in čeden neat and dapper
čísti dobiček net (ali clear) profit
číst kot kristal as clear as crystal
po čístem, golem naključju by pure accident
čísta potrata sheer waste
čísta (sama, gola) skala sheer rock
číst prepis fair copy
číste (nedolžne) roke white hands
čísta resnica plain (ali naked) truth
to je čísti nesmisel it is sheer nonsense
čísta srajca a clean shirt
čísta voda pure water
čísta vest clear conscience
iz číste volne all-wool
čísto zlato pure gold
číst zrak pure air
povedati čísto resnico to tell the plain truth
prepisati kaj na čísto to copy out something, to make a fair copy of something

ćútati ćútīm, ćúti, ćútao molčati: ćutati kao zaliven molčati kot grob; a ti ćutiš na to?; ispod tute trista ćute tiha voda globoko dere

dahintreiben^*: ein Boot treibt dahin voda nosi (čoln)

dēcoquō (dēcocō, dēquoquō) -ere -coxī -coctum

1. skuhati, obariti, (z)variti: olus H., lentem in aqua marina, muliebre lac cum feniculo Plin.; sarkastično: d. corpus atque exinanire Sen. ph. telo (v znojni kopeli) obariti in (z znojenjem) zdelati, sentinam illam inferni sanguinis d. in materiam lactis laetiorem Tert. Subst. pt. pf.
a) dēcocta -ae, f (sc. aqua) nekakšna prekuhana mrzla voda, iznajdba cesarja Nerona, zvarek, prevretek: Plin., Iuv., Suet., isto dēcocta aqua: Mart.
b) dēcoctum -ī, n zdravilni prevretek: Plin.; z gen. snovi: d. balani Plin.; occ.
a) pokuha(va)ti, vkuha(va)ti: d. aliquid usque ad tertiam partem Varr., aliquid in dimidiam partem Col., acetum ad tertias Plin., d. ad quartas Col.; pars quarta argenti decocta erat L. je bila pri topljenju izhlapela; suavitas decocta Ci. omledna.
b) usušiti, (do)zoriti: Pall., acini … decocuntur in callum Plin.; pren.: aliquid decoctius audire Pers. kaj bolj „dozorelega“ = bolj izpiljenega, izbranejšega.

2. pren.
a) storiti, da se kaj izgubi: multum decoquent anni Q., d. iram Cl. storiti, da se jeza poleže, utolažiti jezo; refl. izgubiti (izgubljati) se, izginiti: res ipsa (imetje samo) iam domino decoxit Col., inertiā Caesarum … decoxit (populus Romanus) Fl., templorum vectigalia cotidie decoquunt Tert.
b) imetje koga na nič spraviti (spravljati), koga gmotno uničiti: hunc alea decoquit Pers.; nav. = svoje imetje zapraviti (pognati), priti na boben: in foro medio luci claro d. Varr., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci., tenesne memoriā praetextatum te decoxisse? Ci., d. creditori, creditoribus (upniku, upnikom v škodo) Sen. ph., Plin., minus turpe est creditori quam bonae spei decoquere Sen. ph. ne zadovoljiti.

deep³ [di:p] prislov
globoko; iskreno

still waters run deep tiha voda bregove podira
deep laid skrit
to drink deep globoko pogledati v kozarec; figurativno pridobiti si mnogo izkušenj
deep into the night pozno v noč

dégourdir [-gurdir] verbe transitif razgibati, oživiti (otrple ude); figuré oživiti, razgibati

dégourdir de l'eau omlačiti vodo
se dégourdir les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
se dégourdir oživeti, postati razgiban, okreten; postati mlačen (mrzla voda)

dentifrice [dɑ̃tifris] adjectif zobočistilen

eau féminin dentifrice ustna voda
pâte féminin dentifrice zobna pasta
poudre féminin dentifrice zobni prašek
tube masculin de dentifrice tuba zobne paste; masculin zobno čistilo

dentífrico

agua dentífrica voda za izpiranje zob (ust)
pasta dentífrica zobna pasta

deroč [ó] (-a, -e) reißend
deroča voda pri poplavah ipd.: Wassermassen množina

descolgar [-ue-, g/gu] sneti (s kljuke)

descolgarse dol pridreti (voda); z višine sestopiti; nenadoma se pojaviti
descolgarse de la pared spustiti se po zidu navzdol
descolgarse con un desatino blekniti neumnost

destiliran pridevnik
(pridobljen z destilacijo) ▸ desztilláltPovezane iztočnice: destilirana pijača, destilirana voda