Franja

suelo moški spol tla, pod; zemlja, ozemlje; cestni tlak; usedlina

suelo alto podstrešje
(suelo) entarimado parketna tla
suelo (de) mosaico mozaična tla
suelo natal, suelo patrio domovina
en el suelo na tleh
arrastrarse por el suelo, echarse por los suelos klečeplazno ravnati
besar el suelo (fig) na obraz pasti
dar consigo en el suelo na tla pasti
echar al suelo na tla vreči
estar por los suelos (fig) v blatu ležati
faltarle a uno el suelo (fig) spotakniti se, napačno stopiti
irse por el suelo (fig) propasti, razbiti se, spodleteti
medir el suelo (fig) zlekniti se na tla, po dolgem pasti
poner por los suelos (a) hudo obrekovati, koga po blatu vleči
recoger del suelo (zopet) pobrati (s tal)
venir(se) al suelo na tla pasti, zrušiti se; fig ponesrečiti se, spodleteti

suerte ženski spol (srečen) slučaj; usoda; sreča; srečka; vrsta, sorta; način, stanje, položaj; bikoborba del sporeda bikoborbe

suerte de capa parada s plašči (prvi del bikoborbe)
suerte de varas, suerte de caballos nastop s kopji (drugi del bikoborbe)
suerte de banderillas nastop z metalnimi puščicami (tretji del bikoborbe)
suerte de matar, suerte suprema nastop z meči (zadnji del bikoborbe)
suerte humana človeška usoda
caer en suerte pripasti kot delež; doleteti
entrar en suerte (iz)žreban biti
elegir por suerte izžrebati, določiti po žrebu
sacar por suerte žreb vleči, (iz)žrebati
ser hombre de suerte biti otrok sreče, srečo imeti
tener mala suerte ne imeti sreče, imeti smolo
tener buena suerte srečo imeti
a la suerte na slepo srečo
de baja suerte nizkega stanu
de esta suerte, de tal suerte tako, na ta način
de ninguna suerte nikakor ne
de otra suerte drugače, sicer; razen tega
de primera suerte prvovrsten
de suerte que tako da
por suerte slučajno, na srečo
¡Dios te dé suerte! bog ti pomagaj!
echar suertes žrebati
de todas suertes na vsak način, vsekakor

suite [sɥit] féminin spremstvo, suita vladarjev ali odličnikov; spremljajoči služabniki; nadaljevanje, potek, posledica; vztrajnost; povezanost, zveza; vrsta, red; apartma v hotelu, sestoječ iz niza medsebojno povezanih sob; (lov) zasledovanje; musique suita

à la suite de zaradi
par suite zaradi tega
de suite drug za drugim; takoj
par suite de zaradi
par la suite v nadaljevanju, pozneje
dans la suite des siècles v teku stoletij
trois jours de suite tri dni zaporedoma
(commerce) sous suite de tous frais račun stroškov sledi
et ainsi de suite in tako dalje
tout de suite takoj, na mestu
comme suite à, faisant suite à kot nadaljevanje, nadaljevaje, sledeč
suite et fin nadaljevanje in konec
(commerce) suite à votre lettre na vaše pismo
suite- infinie neskončna vrsta
esprit masculin de suite doslednost, logično mišljenje
mots masculin pluriel sans suite besede brez zveze
avoir de la suite dans les idées dosledno, (ironično) trmasto misliti
donner suite nadaljevati; ugoditi, privoliti; ubogati
entraîner quelque chose à sa suite potegniti, povleči kaj za seboj
étudier avec suite vztrajno študirati
faire suite à slediti
le vote qui fit suite à cette proposition glasovanje, ki je sledilo temu predlogu
marcher à la suite les uns des autres korakati drug za drugim
se mettre à la suite d'une file d'attenle postaviti se v čakalno vrsto
mettre de la suite dans sa conduite biti dosleden
prendre la suite de quelque chose, de quelqu'un nadaljevati kaj, naslediti koga
trois coups furent tirés à la suite padli so trije zaporedni streli
traîner à sa suite vleči za seboj

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

svíla ž
1. svila: prirodna, umjetna, vještačka, veštačka, sirova svila; fabrika, tkaonica -e; preradba sirove -e; končanje -e sukanje svile; čovjek mekan kao svila človek mehak kot svila; nositi -u i kadifu oblačiti se razkošno; prodavati nekome -u vleči koga za nos, imeti koga za norca; pustiti kome crvenu -u udariti koga v obraz, po nosu, da mu teče kri
2. koruzni laski: svila na kukuruznom klipu

tantear (površno) preračunati; premisliti, pretehtati; preiskati, preskusiti

tantear a uno vleči iz koga, poizvedovati
tantear el suelo s palico tipati po tleh (slepec)

tēmō¹ -ōnis, m (indoev. baza *tengh- vleči, raztegovati, napenjati iz kor. *ten- vleči; prim. stvnem. dīhsala = nem. Deichsel, sl. tegniti)

1. ojé, ójnica: Varr., V., Col. idr., aureus axis erat, temo aureus O.; occ. gredelj: P. F., (sc. aratri) temo V.

2. pesn. meton.
a) voz: de temone Britannico excidet Arviragus Iuv.
b) ozvezdje Voz: Enn. ap. Varr., O., Stat., Lucan. idr., Arctophylax … quasi temoni adiunctam prae se qualit Aretum Ci. poet.

3. metaf. dolg drog: omnesque transversis sex temonibus quasi vacerrae inter se ligantur Col., corpus laqueatum et distentum temonibus obligatur Col.

templum -ī, n (beseda etim. ni zanesljivo pojasnjena; po eni razlagi naj bi izhajala iz indoev. baze *temp-, razširjene iz *kor. ten- (gl. tendō) napenjati, vleči, raztegovati; templum naj bi torej pomenilo „zaobsežen (zajet, omejen) prostor (določen s črtami, ki jih potegne avgur)“ in v tej povezavi naj bi bila beseda sor. s tempus čas, razdobje, časovni odsek; po drugi razlagi naj bi izhajala iz *tem-lo- „odrezek“ = odmerjen, občrtan prostor (indoev. kor. *tem- rezati); prim. gr. τέμνω, τμήγω režem, τομή (u)rez, τέμενος, τένδω glodam, lat. tondeo, tempus [„tisto, kar se razteza“ = „odrezek“ = del(?)], sl. tnalo (iz *teōti cepiti, sekati))

I.

1. „odmerjen ali občrtan prostor“, ki ga avgur zariše oz. očrta z ukrivljeno palico (ukrivljenko, lituus), da v njem opazuje let ptičev = (odmerjeno, zarisano, začrtano) opazovališče, (odmerjen, zarisan, začrtan) prostor ali kraj za opazovanje, avgursko gledišče: Varr. idr., de templo descendere L., Palatinum Romulus, Aventinum Remus ad inaugurandum templa capiunt L. za ptičegledsko opazovališče.

2. meton.
a) posvečen kraj, svet kraj ali prostor, (o)kraj, prostor nasploh: Pl., Ter., Varr., Sil. idr., curia, templum consilii publici Ci., nonne aspicis, quae in templa (= svete kraje) veneris? Ci., deus, cuius hoc templum est omne, quod conspicis Ci., templa Parnasia O. parnaške višave O., templa mundi Lucr. vsemirje, occupant tribuni templum postero die L. = templo a collega (sc. Fabricio) occupato Ci. (govorniški) oder, in templa (= rostra) consedit L., Perseus de templo descendit L., sub tutelā inviolati templi L., fuit in tectis templum coniugis V. nagrobni spomenik, vocat alta in templa (= v votlino) sacerdos V., Acherunsia templa alta Orci Enn. ap. Ci., Neptunia Pl., humida linguae templa Lucr. mokri prostori jezika = goltanec, templa mentis Lucr., Ci. notranjost.
b) occ. svetišče, božji hram, tempelj: Iovis O., Dianae, Herculis Ci., Bellonae Auct. b. Alx., templa antiqua deorum H.; z aliteracijo: tecta atque templa Ci., templa ac delubra Ci. svetišča in spravni kraji. —

II. pl. templa = nad škarnike (škarjevce, špirovce) pritrjeni prečniki (prečke), letve, na katere so pritrjene skodle: supra cantherios templa Vitr., supraque eum fastigium, columen, cantherii, templa ita sunt conlocanda, ut … Vitr.

tenaglia f

1.
tenaglie pl. tehn., obrt klešče:
a tenaglia kleščen, kleščast
tenaglie per fabbro, per falegname kovaške, mizarske klešče
tenaglie a rana metal. kleščne čeljusti
attacco a tenaglia voj. klešče, kleščni napad
cavare le parole di bocca con le tenaglie a qcn. pren. vleči besede iz koga

2. markirne klešče

3. med. ekstrakcijske klešče

4. zool. pog. klešče (rak); ščipalnice (škorpijon)

tēnsa -ae, f (indoev. kor. *ten-s-, razširjen iz kor. *ten- vleči; prim. tendō)

1. voziček (okrašen s srebrom in slonovino), na katerem so v sprevodu vozili kipe k igram v cirkusu, sprevodni božji voz: Serv. idr., tensas ducere L., deducere Suet., si tensam non tenuit, si lorum omisit Ci., quam tu viam tensarum atque pompae eiusmodi exegisti, ut tu ipse ire illā non audeas Ci., omnes di, qui vehiculis tensarum sollemnīs coetus ludorum invisitis Ci.

2. sploh voz: vende tensam atque mulos Tit. ap. Non.

testó (-á) n pasta; impasto:
testo naraste, vzhaja la pasta lievita, fermenta
pripravljati testo fare la pasta
testo gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči lavorare la pasta, impastare, battere la pasta, stendere la pasta, tirare la pasta
gladko, gosto, rahlo testo pasta liscia, densa, soffice
biskvitno testo pasta per pandispagna
krhko testo pasta frolla
kvašeno testo pasta lievitata
listnato testo pasta sfoglia
stroj za mešanje testa impastatrice
pren. ta človek je iz drugačnega testa costui è fatto di un'altra pasta, ha un'altra tempra

tiento moški spol (p)otipanje; slepčeva palica; akrobatova balansirka; figurativno poskus; opreznost, tipalnica

a tiento tipaje, na slepo, nepremišljeno
con tiento previdno, počasi
dar un tiento (a) (fam) vleči iz koga; napraviti požirek
tientos pl udarci, batine

tōlēs (tollēs) -ium, m (iz *tonslēs; indoev. kor. *tu̯-en- otekati, nabrekati, razširjen iz kor. *tu- [gl. tumeō]; po eni razlagi sor. z lit. teōsiù raztegniti, vleči, po drugi razlagi sor. z lit. tvìnti naraščati, natekati se (o vodovju), tvãnas plima, lat. tōnsillae (demin. k tōlēs) mandlji, nebnice, drgali) golša na vratu, „golžun“: Marc., Veg., Fest.

tōnsa -ae, f (po eni razlagi iz tondēre v pomenu „obtesan, zglajen kos lesa“, drog, po drugi iz indoev. kor. *ten-s- vleči (gl. tendō)) veslo: Enn. ap. Fest., Sil., Lucr., Lucan., Val. Fl., Sen. tr. idr., in lento luctantur marmore tonsae V.

tōnsilla (star. tōsilla) -ae, f (demin. tōnsa; po eni razlagi iz tondēre v pomenu „obtesan, zglajen kos lesa“, drog, po drugi iz indoev. kor. *ten-s- vleči (gl. tendō)) nabrežni (obrežni) kol, na katerega privezujejo ladje: tonsillas rapiunt, configunt litus, aduncas Enn., tacite tonsillas litore in lecto edite Acc. fr., tonsillas quoque, [quae] validis in funibus aptas Luc. fr., accessi Aeaeam, et tosillam pegi lecto in litore Pac. fr.

toque moški spol dotik, potipanje, pogladitev, (lahen) udarec, sunek; bitje (ure); zvonjenje; preskus dragih kamnov; preskusni kamen, zlatarska oslica; preskušnja; svarilo

toque del alba jutranje zvonjenje
toque de ánimas mrtvaški zvon; večerno zvonjenje
toque de atención svarilo
toque de diana (voj) budnica
toque de muertos (ali a muerto) zvonenje mrliču
toque a rebato zvonjenje ob hudi uri
el último toque (fig) (zadnje) izpiljenje
dar un toque (a) (fig) vleči kaj iz koga, poizvedovati
dar en el toque zadeti žebljico na glavico
darse unos toques (fig) urediti se, toaleto opraviti

traino m

1. vleka, vlačenje

2. tovor, vozno blago

3. vlača

4. pren. spodbuda, pospeševanje:
fare da traino žarg. vleči (gospodarska panoga)

trarre^*

A) v. tr. (pres. traggo)

1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči

2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče

3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti

4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti

5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda

6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati

B) v. intr.

1. knjižno napotiti se; teči kam

2. knjižno pihati (veter)

3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)

C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog

trochlea -ae (troclea) -ae, f (gr. τροχαλία) dvigalo, škripec (škripčevje), vitel (vitlo), motovilo: Ca., Lucr., Vitr.; preg.: trochleis pituitam adducere Q. (tako rekoč) s škripci vleči slino = močno hrkati.

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben