Franja

Zadetki iskanja

  • zahtévati (-am) imperf., perf.

    1. chiedere, richiedere; esigere, pretendere, reclamare, rivendicare:
    zahtevati primerno ceno chiedere un prezzo equo
    zahtevati odgovor esigere una risposta
    zahtevati svoje pravice reclamare i propri diritti
    zahtevati državljanske pravice rivendicare i diritti civili

    2. volere, richiedere; implicare:
    delo, ki zahteva veliko pozornost un lavoro che richiede la massima attenzione
    raziskava bo zahtevala veliko dela in časa una ricerca che richiederà molto lavoro e molto tempo
    gradnja ceste zahteva velike stroške la costruzione della strada implica forti spese
    nesreča je zahtevala deset smrtnih žrtev la disgrazia ha fatto dieci vittime
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zahtevati nemogoče volere l'impossibile, voler cavar sangue da una rapa
    muz. zahtevati ponovitev bissare
    jur. zahtevati povračilo ripetere; rivendicare
    vztrajno zahtevati razne ugodnosti postulare dei benefici
  • zahvála thanks pl; giving thanks; acknowledgment

    v zahválo za in (grateful) thanks for
    izraziti svojo zahválo to express one's thanks
    veliko zahválo sem dobil za to! (ironično) small (pogovorno much) thanks I got for it!
    dolžan sem vam globoko zahválo I owe you a great debt of thanks
    blagovolite sprejeti mojo najtoplejšo (iskreno) zahválo please accept my warmest (heartfelt) thanks
    prisrčna zahvála cordial thanks
    vreden zahvále thankworthy, worthy of thanks, deserving thanks
    izražamo vam najtoplejšo zahválo za vašo naklonjenost we express to (ali we tender) you our warmest thanks for your favour
    odkloniti z zahválo to decline with thanks
    tolikšna plemenitost (radodarnost) je zaslužila vsaj nekaj zahvále such generosity deserved at least some acknowledgment
  • zajčj|i (-a, -e) Hasen- (pečenka der Hasenbraten)
    zajčji kenguru živalstvo, zoologija das [Hasenkänguruh] Hasenkänguru
    zajčji šaš rastlinstvo, botanika die Hasenfuß-Segge
    figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
  • zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

    1. attingere (udi pren. ); prendere:
    zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
    zajemati z žlico prendere col cucchiaio
    čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

    2. catturare:
    zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

    3. aspirare, inspirare (aria)

    4. coprire; abbracciare:
    oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
    s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

    5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
    organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
    zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
    zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

    6. catturare, far prigioniero:
    rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

    7. trarre, ricavare, ricevere:
    zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

    8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
    požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
    pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
    pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
    pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
    hidr. zajeti izvir catturare la sorgente
  • zajemati življenje s polno žlico frazem
    (zelo uživati) ▸ nagykanállal eszi az életet
    Sopomenke: zajemati življenje z veliko žlico
  • zaj|eti1 [é] (-amem) zajemati

    1. schöpfen, z žlico: auf den Löffel nehmen

    2. izvir: fassen

    3. zrak: schöpfen
    zajeti sapo Atem holen
    figurativno die Luft schnappen
    |
    modrosti ni zajel z veliko žlico er hat die Weisheit nicht gerade mit Löffeln gefressen
  • zakáj

    A) adv.

    1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
    zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
    se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
    greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

    2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
    zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

    B) zakáj (-a) m il perché:
    zakajev je veliko i perché sono tanti

    C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
    cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo
  • zaléči suffire, profiter, servir, produire un effet, rapporter

    zaleči se se nicher
    veliko zaleči peser lourd dans la balance
    nič ne zaleči rester (ali être) sans effet
    to več zaleže cela vaut mieux
  • zalet|eti se1 [é] (-im se) zaletavati se človek v kaj pri hoji, teku: stoßen gegen, laufen/rennen gegen; človek, vozilo, atom: prallen gegen, aufprallen auf
    drug v drugega [gegeneinanderprallen] gegeneinander prallen, [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, [aneinanderprallen] aneinander prallen, [aneinanderstoßen] aneinander stoßen
    z veliko silo se zaleteti v etwas rammen
    zaleteti se v vogal mize ipd.: anecken
    vozilo z drugim vozilom: zusammenstoßen mit, od zadaj: zu dicht auffahren, v zid, drevo: prallen gegen, fahren gegen, (etwas) rammen
    zaleteti se v figurativno Sturm laufen gegen, anlaufen gegen
  • zamúda lateness; delay; coming behind one's time

    imeti zamúdo to be behind time
    imeli smo pet minut zamúde we were five minutes late
    vlak je imel precéj zamúde the train was very late (ali was well behind time)
    ladja ima veliko zamúdo the boat is long overdue
    vlak ima zamúdo the train is late (ali behind time, not up to time)
    vlak ima 10 minut zamúde the train is 10 minutes overdue
    to je povzročilo našo zamúdo that is what delayed us (ali threw us late)
    biti v zamúdi za plačilo davkov to be in arrears (ali behind) with one's taxes
    sem v zamúdi s svojo korespondenco I am behindhand (ali in arrears) with my correspondence
  • zamudíti (-ím) | zamújati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ritardare, venire in ritardo, tardare:
    zamuditi službo venire in ritardo in ufficio
    tr. (tudi pren.) zamuditi zadnji vlak perdere l'ultimo treno

    2. pren. perdere:
    zamuditi priložnost perdere l'occasione

    3. tr. pren. prendere, costare (molto) tempo:
    popravilo me je veliko zamudilo la riparazione mi è costata molto tempo

    B) zamudíti se (-ím se) | zamújati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. tardare

    2. trattenersi, fermarsi

    3. perdere tempo:
    zamuditi se z malenkostmi perdere tempo in piccolezze
  • zanímanje (-a) n interesse, interessamento; impegno:
    hliniti, kazati zanimanje za kaj fingere, mostrare interesse per qcs.
    vzbujati komu zanimanje za glasbo, tuje jezike, računalništvo svegliare in qcn. l'interesse per la musica, le lingue, l'informatica
    dogodek je vzbudil veliko zanimanje il fatto risvegliò un grande interesse
  • zaposlováti to employ

    tovarna zaposluje veliko število delavcev the factory employs a large number of workers
    zaposlováti koga (figurativno) to keep someone on the go ➞ zaposliti
  • zapráviti to waste, (denar) to squander; to fritter away; (razpisano) to spend lavishly, to lavish, to be prodigal with; to dissipate; to throw away (svoj denar one's money)

    zapravil je veliko premoženje he squandered a large fortune
    zapráviti (svoj) čas to waste one's time
    ne zapravljaj časa! don't waste your time!
  • zapravlja|ti (-m) zapraviti

    1. (dauernd) verschwenden, vergeuden, vertun; samo pogovorno: verläppern

    2. (razmetavati) wüsten mit; denar: mit vollen Händen ausgeben, verpulvern; denar davkoplačevalcev: verschleudern, verbuttern
    zapravljati svoje sile sich verplempern
    na veliko zapravljati denar mit Geld um sich werfen

    3.
    zapravljati čas bummeln, verbummeln, trödeln, vertrödeln

    4. (potratno živeti) prassen, verprassen
  • zarádi

    A) prep. (z rodilnikom)

    1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
    zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
    zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
    že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

    2. (za izražanje namena) a, per, in:
    skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
    posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

    3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
    sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

    4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
    zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
    zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
    knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
    zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
    zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
    um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

    B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
    niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
  • zasluži|ti1 (-m) verdienen (dodatno hinzuverdienen, dazuverdienen, tudi mitverdienen)
    na hitro zaslužiti die schnelle Mark machen
    ne zaslužiti niti za sol nicht das Salz zur Suppe verdienen
    človek, ki malo/veliko zasluži der Kleinverdiener/Großverdiener
  • zasoljen pridevnik
    1. (pretirano drag) ▸ borsos, drága
    zasoljena cena ▸ borsos ár
    zasoljen račun ▸ borsos számla
    krepko zasoljen ▸ igencsak borsos
    pošteno zasoljen ▸ ugyancsak borsos
    Lepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
    Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.

    2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyar
    zasoljeno vprašanje ▸ pikáns kérdés
    zasoljena zgodbica ▸ pikáns történet
    zasoljen humor ▸ csípős humor, fanyar humor
    Knjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
    Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.

    3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezett
    zasoljen s čim ▸ fűszerezi valami
    So pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.

    4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
    Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem.
  • zaspan (-a, -o) schläfrig, verschlafen; (ki potrebuje veliko spanja) schlafbedürftig, schlafmützig
    ves zaspan schlaftrunken
  • zašušljáti (-ám) perf.

    1. (skrivaj povedati kaj neprijetnega) mormorare; sussurrare:
    zašušljali so, da je veliko poneveril si mormorava che avesse disttratto forti somme

    2. frusciare, stormire