Franja

pro-fundō -ere -fūdī -fūsum (pro in fundere)

1. razli(va)ti, izli(va)ti, preli(va)ti: aquam, florem vini veteris Pl., aquas sub mensas Plin., vinum in terram O., lacrimas Ci., Auct. b. Alx., O., Sen. tr., lacrimas oculis V., vim lacrimarum Ci., sanguinem (sc. pro patria) Ci., sanguinem ex oculis Plin.; occ. kot pitni dar izli(va)ti: his merum Lact., deo vina Lact.; refl. se profundere in med. profundi uli(va)ti se, razli(va)ti se, udreti (udirati) se, izbruhniti (bruhati), privre(va)ti: lacrimae se profuderunt Ci., lacrimae ore profusae Sil., profusus e cervice cruor O., Nilus e lacu profusus Plin.; metaf. multitudo sagittariorum se profudit C. ali urbe profusi Aenidae Val. Fl. usuti (vsuti) (usipati (vsipati)) se, planiti, udariti, navaliti, se nova profundunt examina (sc. apum) Col. rojijo, quae (sc. in vitibus) se nimium profuderunt Ci. kar je prebujno zraslo, voluptates subito se profundunt Ci. izbruhnejo, p. animam Ci. ali spiritum Cu., Val. Max. izdihniti, clamorem omnes Ci., voces Cat. od sebe da(ja)ti, zagnati (zaganjati), ignes Lucr. od sebe da(ja)ti, res universas profundam Ci. razpravljal bom, profundere simul omnia Plin. iun. povedati, odium in aliquem Ci. sovraštvo stres(a)ti nad kom, usmeriti (usmerjati), nape(nja)ti na koga, profusus in iram Amm. ujezivši se, in questus flebiles sese profuderunt L. so milo zatarnali; se p. in aliquem Ci. ep. vdati se komu; (pogosto) od sebe da(ja)ti = roditi, ploditi: ex alvo matris (sc. puerum) natura profudit Lucr., ea, quae frugibus atque bacis terrae fetu profunduntur Ci., profundere palmites Col., vitia Suet., (sc. insula) profusa ab Aenaria Plin. nastal; cum somnus membra profudit Lucr. zlekniti, položiti (na tla), med. zlekniti se: molli cervice profusae Lucr., profusus gemitu Pac. ap. Fest.; med. profundi tudi = spuščati se, (dol) viseti, bingljati: cui infula ex utraque pari malarum parte profusast (= profusa est) Lucr.

2. (o suhih stvareh) odsuti (odsipa(va)ti), izsuti (izsipa(va)ti): profusā in medium sportulā Ap.; metaf.: ne ventis verba profundam Lucr. da ne izsipam besed vetrovom = da ne bom govoril v burjo (v veter, v prazno).

3. occ.
a) radodarno darovati, žrtvovati: tantam pecuniam Plin. iun., non modo pecuniam, sed vitam etiam pro patria profundere Ci., omnes profudi vires animi atque ingenii mei Ci.
b) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: divitias in exstruendo mari S., patrimonia, pecunias Ci., da, profunde (sc. pecuniam) Ci., totum se p. in aliquem Ci. vse komu razsipno izda(ja)ti, quae ego si non profundere ac perdere videbor Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. profūsus 3, adv. -ē

1. (dol) viseč, dolg: cauda Varr.

2. brez reda (neurejeno) naprej deroč: profuse tendere in castra L.

3. nezmeren, brezmeren, objesten, prešeren: laetitia efficit profusam hilaritatem Ci., sumptus Ci., cupido T., profusissima libido Suet., genus iocandi Ci., profuse laudare Gell., ea profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S.

4. zapravljiv, potraten, razsipen: nepos Ci., profusissima largitio (darežljivost) Suet., profusissimae largitiones Val. Max., profusissimi in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph.; z gen.: alicui adpetens, sui profusus S. razsipajoč svoje; praetoria profuse exstructa Suet., festos … dies profusissime celebrabat Suet.; occ.
a) potraten = zelo drag, terjajoč velike stroške: epulae Ci., convivia Suet.
b) (v pozitivnem pomenu) radodaren, darežljiv: mens Stat., homo Mart.

Opomba: Prōfūdit meri: Cat.

prōspero agg.

1. cvetoč, uspevajoč

2. pren. ugoden, srečen:
vento prospero ugoden veter

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

puščávski (-a -o) adj. del deserto, desertico:
puščavski pesek sabbia del deserto
puščavski veter vento del deserto
zool. puščavski ris caracal, lince del deserto (Caracal caracal)
puščavski tekalec corrione biondo (Cursorius cursor)

quarter¹ [kwɔ́:tə] samostalnik
četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
grboslovje eno od štirih polj grba
astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
smer (in that quarter v ono smer)
stran (from another quarter z druge strani)
vir (from a good quarter iz dobrega vira)
družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
usnje za peto (čevlja)
tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
(tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
to give quarter izkazati milost, pomilostiti
to give fair quarter prizanesti
a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
to live in close quarters stanovati na tesnem
from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
hind quarters stegna
high quarters višji krogi
it has gone the quarter ura je odbila četrt
the proper quarter pristojno mesto
to take up one's quarters nastaniti se
to beat up the quarters of pogosto obiskovati

quasi

A) avv.

1. skoraj; približno:
aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
quasi mai zelo redko

2. morda, verjetno:
direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel

3. kmalu; toliko, da ne:
quasi mi investiva kmalu bi me povozil

4. kot, kot da:
sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter

B) cong. kot da bi:
non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef

que da; da bi; ker, ko; kot da, kot; ali, pa, ampak

es natural que no lo sepas umljivo je, da tega ne veš
salido que hubo mi padre brž ko je moj oče odšel
antes que preden
luego que brž ko
ya que puesto que ker, ker že
¡ojalá que lo sepa! če bi le (on) to vedel!
a menos que razen če
siempre que če, ako
que yo sepa kolikor jaz vem
lo mismo que antes isto kot prej
más que nunca več kot kdaj koli
yo que tú lo haría jaz na tvojem mestu bi to naredil
lo haré lo mejor que pueda naredil bom to, kot bom najbolje mogel
uno que otro ta in oni, nekateri
mal que bien tako tako, srednje
¡otro que tal! tu je še eden!
él es el cupable, que no yo on je krivec, ne pa jaz
volaba que no corria letel je, pa ne tekel
que quiera que no quiera naj mu je po volji ali ne
tarde que temprano prej ali slej
corre que vuela teče kot veter
¡que entre! naj vstopi! naprej!
que no lo haré tega ne bom naredil!
corre que corre kar naprej, neprestano

rabattre* [rabatr] verbe transitif zavihati, potisniti navzdol, spustiti navzdol; izravnati, izgladiti; znižati (cene); odtegniti (de, sur od); figuré ponižati; zmanjšati, zadušiti; vzeti nazaj, preklicati (besede); odžagati veje (un arbre drevesu); goniti (divjad); odbiti, odbraniti (pri mečevanju); verbe intransitif nenadoma kreniti v stran; kreniti (sur k, v); obrniti se (sur quelqu'un na koga); iti nazaj (de quelque chose s čim), popustiti (de quelque chose v čem); omejiti, usmeriti, brzdati

se rabattre iti dol, spustiti se dol; kreniti v stran, na drugo pot; (nenadoma) se obrniti, figuré nenadoma preiti (sur quelque chose na kaj); omejiti se (sur quelque chose na kaj), zadovoljiti se (s čim), ker ni boljšega; odškodovati se (sur quelque chose pri čem)
en rabattre (figuré) popustiti, izgûbiti iluzije
n'en vouloir rien rabattre vztrajati pri svoji zahtevi
rabattre le caquet à quelqu'un (familier) komu usta zamašiti
rabattre du prix znižati ceno
rabattre les bords de son chapeau sur son front potisniti krajevce klobuka v čelo
rabattre la balle au tennis odbiti žogo proti tlem pri tenisu
rabattre le col de son pardessus zavihati ovratnik pri površniku
rabattre le gibier goniti divjad proti lovcem
rabattre les plis zlikati gube
rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
il n'y a rien à rabattre pri tem ostane
cette cheminée rabat ta kamin ne vleče dobro, pritiska dim navzdol
le vent rabat la fûmée veter pritiska dim k tlom
se rabattre sur la politique obrniti pogovor na politiko
faute de viande, se rabattre sur les légumes ker ni mesa, se omejiti na zelenjavo, se zadovoljiti z zelenjavo

raccōgliere^*

A) v. tr. (pres. raccōlgo)

1. pobrati, pobirati:
raccogliere il guanto pren. sprejeti izziv
raccogliere un'allusione pren. razumeti namig

2. agr. pobrati, pobirati; ekst. pridobiti, pridobivati; pren. doseči, dosegati:
raccogliere le patate pobirati krompir
raccogliere il fieno grabiti seno
raccogliere il grano žeti žito
raccogliere molto olio pridobiti veliko olja
raccogliere successo imeti, žeti uspeh

3. zbirati (tudi pren.):
raccogliere denaro per una colletta zbirati denar
raccogliere francobolli zbirati znamke

4. sprejeti, sprejemati (tudi pren.):
raccogliere l'eredità sprejeti dediščino
raccogliere un'ingiuria zavrniti žalitev

B) ➞ raccōgliersi v. rifl. (pres. mi raccōlgo)

1. namestiti, nameščati se

2. koncentrirati se (na); osredotočiti se (na); poglobiti se (v):
raccogliersi su un problema poglobiti se v problem

3. zbrati, zbirati se
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

rafale [rafal] féminin močan sunek vetra, piš; militaire rafal; figuré udarec usode

rafale d'applaudissements viharno odobravanje; ploskanje
vent masculin à rafale sunkovit veter
le vent souffle par rafales veter piha v sunkih
la mitrailleuse tire par courtes rafales mitraljez strelja v kratkih rafalih

rafálen (-lna -o) adj. di raffica, a raffica, a raffiche:
rafalni veter vento a raffiche

ráhel (mehak) mou, mollet, moelleux, lâche ; (zemlja) meuble, doux, léger ; (kruh) tendre ; (zdravje) délicat, fragile, frêle

rahel dvom léger doute
rahla podobnost une vague ressemblance
rahlo srce un cœur tendre (ali sensible, facile à émouvoir)
rahel veter un vent léger, une légère brise
z rahlim glasom à voix basse, tout bas
z rahlim korakom à pas feutrés, à pas de loup
na rahlo sans bruit, tout bas, doucement, discrètement

ráhel (mehek) blando; suave; ligero; tierno ; (kruh) esponjoso; suelto ; (zemlja) movedizo; delicado; fino

rahel dvom ligera duda f
rahel sum vaga sospecha f
rahlo zdravje salud f delicada
rahel veter viento m suave
z rahlim korakom con paso quedo
z rahlim glasom en voz baja
imeti rahlo spanje tener el sueño ligero

rattling¹ [rǽtliŋ]

1. samostalnik
žvenket(anje), rožljanje, ragljanje, drdranje; klepetanje; graja

rattling in the throat hropenje

2. pridevnik
rožljajoč, drdrajoč, žvenketajoč, klopotajoč
pogovorno hiter, živ, živahen; oster; odličen, izvrsten, izreden, famozen

a rattling good dinner (wine) izvrstna večerja (vino)
a rattling good car odličen avto
at a rattling pace v zelo hitrem tempu
a rattling wind oster veter

3. prislov
silno; nenavadno, čudovito

Rauch, der, (-/e/s, ohne Plural) dim; in Rauch aufgehen/sich in Rauch auflösen razbliniti se; in Rauch und Flammen aufgehen pogoreti, zgoreti; in den Rauch schreiben zapisati v veter; kein Rauch ohne Flamme kjer je dim, je tudi ogenj

razbúriti (-im) | razbúrjati (-am)

A) perf., imperf.

1. eccitare, emozionare; inquietare, turbare; indignare:
novica je razburila duhove la notizia eccitò gli animi

2. agitare, muovere:
veter je razburil morsko gladino il vento mosse la superficie del mare

B) razbúriti se (-im se) | razbúrjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. agitarsi, alterarsi; emozionarsi, eccitarsi; irritarsi:
za vsako malenkost se razburi si altera per ogni nonnulla

2. (izraziti ogorčenost) indignarsi

razrásti se (-rástem se) | razráščati se (-am se) perf., imperf. crescere, ramificarsi; propagarsi:
žito se je lepo razraslo il grano è cresciuto bene
mesto se je v nekaj letih razraslo in pochi anni la città è cresciuta notevolmente
veter se je razrasel v orkan il vento diventò uragano

reap [ri:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
(po)žeti, dobiti ali pobrati sadove, pospraviti žetev; imeti koristi
figurativno (po)žeti (slavo, hvalo itd.)

to reap large profits požeti, pobrati, dobiti velike dobičke
to reap the fruits of one's work žeti sadove svojega dela
to reap experience nabirati si skušenj
to reap one's reward pobrati nagrado
to reap where one has not sown figurativno imeti korist (dobiček) od tujega dela
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar, figurativno trpeti posledice svojega nespametnega početja
one reaps as one sows človek žanje, kar je sejal

rebrousser [-bruse] verbe transitif česati, krtačiti proti dlaki; figuré, familier razžaliti

le vent lui rebrousse les cheveux veter ji (mu) mrši lase
rebrousser chemin vrniti se po isti poti nazaj; verbe intransitif obrniti se

récolter [rekɔlte] verbe transitif (po)žeti (le blé žito); pridelati; figuré dobiti, doseči

on récolte ce qu'on a semé (proverbe) kakor si sejal, tako boš žel
qui séme le vent récolte la tempête kdor veter seje, vihar žanje