Franja

h črka; glas: h, H ( das ) (mali kleines h, veliki großes H); glasba ton: h (ein h einschlagen)

h, H m, f (črka) ( acca) h:
H maiuscolo veliki H
h minuscola mali h
h come hotel ptt h kot Hrastnik (pri črkovanju)

h m (lettera) acca; consonante h:
mali, veliki h acca minuscola, maiuscola
grlni h h laringale
muz. (ton) h sì
muz. h dur, h mol sì maggiore, sì minore
voj. H bomba bomba H, bomba all'idrogeno
H vitamin vitamina acca

habitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. habēre)

I. trans.

1. navadno imeti: epicrocum, comas Varr. ap. Non.

2. kje (pre)bivati, stanovati, živeti: humilīs casas, silvas, centum urbes V., terras O., Cebennas (Gebennas) Lucan., Gelonon, urbem ligneam Mel., oppidum Vell., scopulos Val. Fl.; v pass. = za (pre)bivališče biti (rabiti, služiti), poseljen biti, (pre)biva (stanuje, živi) se kje (v sl. bolje act.): colitur ea pars (urbis) et habitatur frequentissime Ci. in ima največ prebivalcev, raris habita mapalia tectis V., vix pars dimidia (urbis) habitabatur L., agellus habitatus quinque focis H. posestevce s 5 ognjišči (= hišami, gospodarstvi), Scythiae confinis est regio habitaturque pluribus ac frequentibus vicis Cu., vestigia habitati quondam soli Plin., campi olim uberes magnisque urbibus habitati T. pokrite; z gr. dat.: habitantur moenia Grais V. Grki prebivajo v … , nobis habitabitur orbis ultimus O., tellus Bistoniis habitata viris O., undae cesserunt piscibus habitandae O. ribam za bivališče. —

II. intr.

1. stanovati, (pre)bivati, domovati: bene (udobno) N., alibi, peregre, pagatim L.; Argos habitatum concessit N., h. sine marmorario ac fabro Sen. ph., habito triginta milibus (aeris) Ci. najemnine (stanarine) plačujem —, stanovanje me stane 30.000 asov, nunc si quis tanti (tako drago) habitat Vell. Kje? z loc.: locis pestilentibus Varr., ruri Ci., Athenis N., Capuae, Romae, duabus urbibus L.; pesn.: maternā alvo O. v materinem telesu; s praep.: in Sicilia, in ea parte urbis, in aediculis Ci., in via Ci. na (ob) veliki cesti, gratis in alieno, ad M. Lapidum Ci., in casis et tuguriis, circum Aternum Varr., ad litora V., in montibus vicatim L., sub rupe O., sub his tectis Sen. ph., secundum montem Plin. idr., insula Q., iuxta forum, intra Palatium, sub tegulis Suet.; pomni: filia cum patre habitat Ci. pri očetu; pass. brezos.: habitari, ait Xenocrates, in luna Ci. da so prebivalci na mesecu, vides habitari in terra Ci., frequenter ibi habitabatur L. tam je prebivalo mnogo ljudi, quibus (vicis) frequenter habitabatur L. ki so bile gosto poseljene, per octoginta stadia habitabatur Cu.; pren.: metus habitat in vita beata Ci., animus cum curis habitans Ci. ki je vedno v skrbeh, ingenium Galbae male habitat Macr. je v slabem ogrinjalu. Subst. pt. pr. habitantēs -ium (pesn. -um), m prebivalci, stanovalci: habitantes Lilybaei L., pinus … legit … Pithecusas, habitantum nomine dictas O., oppidum valetudine habitantium infame Mel., ad occasum habitantes Plin.

2. metaf.
a) kje bivati = muditi se, tičati: qui in foro habitant Ci. ki „tako rekoč“ stanujejo na trgu (ker pogosto nastopajo kot govorniki), habitavi in oculis Ci. vedno sem bil (ljudstvu) pred očmi, quorum in vultu habitant oculi mei Ci., peregrinatus est eius animus in nequitia, non habitavit Val. Max., h. in culina Petr., vedno v kuhinji tičati, tecum habita Pers. = preskušaj samega sebe.
b) pri stvari ostajati, baviti (ukvarjati) se skoraj le z njo, dolgo muditi se pri čem, s čim, dolgo držati se česa: h. in eo genere rerum Ci., in hac una ratione tractanda Ci., ibi commorer, ibi habitem, ibi haeream Ci. tukaj naj se mudim, na to naj se opiram, tega naj se držim, quonam modo ille in bonis haerebit et habitabit suis? Ci. kako se bo na svoji zemlji obdržal in jo v prid obračal?

harrow¹ [hǽrou] samostalnik
brana

under the harrow v veliki stiski

Hērōdēs -is, m (Ἡρώδης) Heród,

1. ime več judovskih vladarjev; poseb. znan je Herod Veliki (l. 73—4), judovski kralj l. 40—4, prebrisan človek, a tiran. Znameniti so bili njegovi dateljnovi vrtovi (palmēta) pri Jerihi: H., T., Macr. — Od tod adj. Hērōdiānus 3 Herodov: dies Pers. sobota, crudelitas Aug.

2. neki grški filozof: Ci. ep.

3. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

4. Herodes Atticus Herod Atik, sloveč in bogat sofist iz atiškega Maratona, prijatelj (obema) Antoninoma, učitelj Vera (Verus) in slovničarja Gelija: Gell.

holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
svet, posvečen; pobožen, čednosten

Holy Alliance sveta aliansa
holy bread hostija
Holy Communion obhajilo
Holy Father sveti oče, papež
Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
Holy Land Sveta dežela, Palestina
holy orders duhovniški stan
Holy Office inkvizicija
Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
Holy Rood križ, razpelo
the Holy One bog, božanstvo
Holy Trinity sveta trojica
Holy Week Veliki teden
Holy Writ Sveto pismo
holy water blagoslovljena voda
navtika, sleng holy Joe pobožnjak
sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok

horn¹ [hɔ:n] samostalnik
rog, rogovina, roževina
glasba rog; hupa, trobilo (avto); simbol moči; zvočni lijak (pri gramofonu); tipalka (polž, insekt), polipova lovka; krak luninega krajca; rečni rokav, zaliv
množina, figurativno rogovi (prevaranega moža)
ameriško, pogovorno požirek pijače
vulgarno trd penis

the Horn Rt Horn
glasba English horn vrsta oboe
glasba French horn vrsta trobente
hunting horn lovski rog
shoe horn žlica za obuvanje
to come out at the little end of the horn slabo opraviti
to draw (ali pull) in one's horns brzdati se, postati skromnejši
to lift (ali raise) the horns pokazati roge, biti prevzeten
on the horns of a dilemma v veliki dilemi, med dvema ognjema
škotsko, zgodovina to put to the horn izgnati, izobčiti
horn of plenty rog izobilja, blaga na pretek
to show one's horns pokazati roge, postati predrzen
to take the bull by the horns smelo se spoprijeti s težavami, kljubovati

horror -ōris, m (horrēre)

I.

1. štrlenje, sršenje: h. comarum (las) Val. Fl., nullo horrore comarum (listja) excussae barrus Lucan.

2. tresoče (se) gibanje, (s)tresljaj: pontus non horrore tremit Lucan. od valovanja, h. soli Fl.

3. metaf. hrapavost, grobost: ille horror dicendi Q. oni grobi jezik. —

II.

1.
a) zdrznjenje —, drget —, drhtavica od mraza, srh, stresajoči mraz: h. validus Cels., horror atque etiam febricula permanet Cels., aquilo horrores excitat Cels., quoniam (Attica = Atikova hči) iam sine horrore est Ci. ep., febrium cum horrore et multa membrorum quassatione Sen. ph.
b) drget —, trepet —, mraz ob veliki čustveni napetosti, poseb. ob strahu, bridkosti idr.: ciere horrorem membris Lucr., mihi frigidus horror membra quatit V., vidi … tremulo ramos horrore moveri O., tremulus maestis orietur fletibus horror Pr.; meton. o tem, kar drget povzroča: validi ferri natura et frigidus horror Lucr. trepetajoča mrzlota, Boreae ferus h. Val. Fl. mraz, ruptis e nubibus horror effugit Val. Fl. toča, serrae stridentis acerbus h. Lucr. ostro škrtanje.

2. metaf. groza, zgražanje, strah(ota), prestrašenost, zona: ea res me horrore afficit Pl., qui me horror perfudit Ci., me … saevus circumstetit horror V., armorum ingruit horror V. grozen žvenket, arrectae horrore comae V., horror ingens spectantes perstringit L., me luridus occupat horror O., horror animum subit T., h. multificus Val. Fl., gelidus horror conspecti consulis Sil., incertis lymphata horroribus urbs Stat., exsanguis h. Cl.; horror est z inf.: quod spectare … quoque horror est Plin. strahota je, strašno je, meton. strah, groza = ki (kar) vzbuja strah, grozo: Scipiadas, … Carthaginis horror Lucr., iacet campis Carthaginis horror Sil., qui gentibus horror pergit! Val. Fl., interea patrias saevus venit horror ad aures Val. Fl. strašna vest; occ.
a) sveti strah, spoštovanje, strahospoštovanje: cum perfusus horrore venerabundus adstitissem L., animos horrore imbuerat L., arboribus suus horror inest Lucan., hic numinis ingens h. Val. Fl., nemoris sacer horror Stat.
b) drhteče vznemirjenje veselega občudovanja, — radosti: ibi me … quaedam divina voluptas percipit atque horror Lucr., laetus per artus horror iit Stat.

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

hrastov kozliček stalna zveza
zoologija Cerambyx cerdo (hrošč) ▸ nagy hőscincér
Sopomenke: veliki hrastov kozliček, strigoš

hrč|ek¹ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Hamster (mali Zwerghamster, veliki Großhamster, Feldhamster)
zlati hrček Goldhamster (sirski Syrischer)

hrček samostalnik
1. (žival) ▸ hörcsögPovezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalno ▸ hörcsög [horvát]
Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.

hrt moški spol (-a …) der Windhund, mali: das Windspiel
afganistanski hrt der Afghane
ruski hrt der Barsoi
veliki angleški hrt der Greyhound

huddle¹ [hʌdl] samostalnik
kolobocija, zmešnjava
ameriško, pogovorno tajni posvet
šport, pogovorno posvetovanje med tekmo

all in a huddle v veliki zmešnjavi
šport, pogovorno to go into a huddle stakniti glave v posvet, posvetovati se med tekmo (tekmovalci s trenerjem)

hulež moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Ducker (črnočeli Schwarzstirnducker, črnohrbti Schwarzrückenducker, modrohrbti Blaurückenducker, progasti Zebraducker, rumenohrbti Gelbrückenducker, veliki Kronenducker)
gozdni hulež Waldducker
stepni hulež Steppenducker

Hund¹, der, (-es, -e) pes; Schimpfwort: svinja, podlež; Astronomie Großer Hund Veliki pes; Kleiner Hund Mali pes; ein junger Hund mladenič; ein armer Hund revež; ein dicker Hund huda stvar; kein Hund nihče, nobena živa duša; wie ein geprügelter Hund kot pretepen pes; auf dem Hund sein biti na psu; auf den Hund kommen priti na psa; unter allem Hund sein biti čisto zanič/pod vsako kritiko; vor die Hunde gehen propasti; vor die Hunde werfen zavreči; wie Hund und Katze kot pes in mačka; da liegt der Hund begraben v tem grmu tiči zajec; das lockt keinen Hund hinterm Ofen hervor to nobenega ne premakne z mesta; viele Hunde sind des Hasen Tod veliko psov zajčja smrt; bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund vsakomur znan

Hydaspēs -is, acc. -ēn, m Hidásp,

1. ena od rek, ki se izlivajo v Ind (zdaj Jhelum); ob njegovih bregovih je Aleksander Veliki zgradil mesti Nikajo in Bukefalo: Cu., Mel., Plin., Lucan., Stat., Iust., Cl., Medus Hyd. V., fabulosus Hyd. H.; pesn. = vzhod, jutrove dežele: tremor Hydaspis Petr. poet. (o Pompeju). Od tod adj. Hydaspēus 3 (Ὑδάσπειος) Hidáspov: Cl., Sid.

2. moško ime
a) Enejev tovariš: V.
b) indijski suženj: fuscus Hyd. H.

i, I f, m (črka) i:
I maiuscola veliki I
i minuscolo mali i
i come Imola i kot Izola (pri črkovanju)

íhta haste; hurry; precipitation

v veliki íhti in great haste