Franja

jákost fuerza f ; vigor m ; potencia f

jakost toka intensidad f de corriente; amperaje m
jakost zvoka intensidad de sonido; (radio tudi) volumen m de sonido, potencia f
jakost svetlobe intensidad f (ali potencia f) luminosa, luminosidad f

jamči|ti (-m) zajamčiti einstehen für; (etwas) garantieren, die Gewähr übernehmen (für), (etwas) gewährleisten; za dolgove, škodo: haftbar sein für; pravo (biti porok) bürgen für (tudi figurativno), Bürgschaft leisten; pravo za izdelek: für Mängel einstehen
figurativno jamčiti varen prehod freies/sicheres Geleit gewähren

janičar samostalnik
1. zgodovina (turški vojak) ▸ janicsárBistre in dobro raščene fante so poslali v posebne šole in jih vzgojili v janičarje. ▸ Az éles elméjű és megtermett fiúkat különleges iskolákba küldték, és janicsárokat neveltek belőlük.

2. izraža negativen odnos (izdajalec) ▸ janicsár
Tudi v času NOB so nam bili Gorjanci glavna baza v borbi proti okupatorjem in domačim janičarjem. ▸ A nemzeti felszabadítási harc idejében is Gorjanci szolgált főhadiszállásunkként a megszállók és a hazai janicsárok elleni harcban.

jasniti se povratni glagol
1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztulV sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.

2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.

3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a képZačelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.

4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivo ▸ elvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jönOdnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.

5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve lesz"Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.”

jaš|ek moški spol (-ka …) der Schacht (tudi rudarstvo), der Stollen (sledilni Schürfstollen), -schacht (črpalni Pumpenschacht, glavni Hauptschacht, rudarstvo izvozni Förderschacht, dvigala Fahrstuhlschacht, Aufzugschacht, kabelski Kabelschacht, pomožni Nebenschacht, slepi Blindschacht, zbiralni Sammelschacht, rudarstvo zračilni Wetterschacht); der Kanal (za zrak Luftkanal)
gradbeništvo, arhitektura svetlobni jašek der Lichthof, Lichtschacht
gradbeništvo, arhitektura jašek za smeti der Müllschlucker
grobni jašek das Schachtgrab
gradbeništvo, arhitektura globljenje jaška das Schachtabteufen

jáz I; (rabljen kot samostalnik) ego, self

jáz na primer... I for one
jáz sam myself
to sem jáz it is I, pogovorno it's me
on in jáz sva velika prijatelja he and I are close friends
ti to veš tako dobro kot jáz you know this as well as I do
on tega ne verjame in jáz tudi ne he does not believe it and neither do I (ali nor do I)
jáz, ki sem to videl... as one who saw it, I...
kult jáza egoism
drugi jáz second self
preveč misli na svoj jáz he thinks too much of self
on je moj drugi jáz he is my other self

jed|ek [é] (-ka, -ko) scharf, beißend, (piker) herb (vse tudi figurativno); kemija, tehnika ätzend

jedrsko orožje stalna zveza
(vrsta orožja) ▸ nukleáris fegyver, atomfegyver
V dvajsetem stoletju je večina držav, ki je razvila jedrsko orožje, orožje tudi preizkusila. ▸ A huszadik század folyamán a nukleáris fegyvereket fejlesztő nemzetek többsége tesztelte is azokat.

jekl|o [ê] srednji spol (-a, ni množine) der Stahl (tudi figurativno)
legirano jeklo legierter Stahl, Edelstahl, die Stahllegierung
-stahl (cementiranje Einsatzstahl, kovno Schmiedestahl, kromovo Chromstahl, manganovo Manganstahl, orodno Werkzeugstahl, paličasto Stabstahl, plavljeno [Flußstahl] Flussstahl, profilno Formstahl, Profilstahl, pudlano Puddelstahl, surovo Rohstahl, Thomasovo Thomasstahl, titanovo Titanstahl, tračno Bandstahl, valjano Walzstahl, vanadijevo Vanadiumstahl, vzmetno Federstahl, zloženo Verbundstahl)
trd kot jeklo stahlhart (tudi figurativno)
pridobivanje jekla die Stahlerzeugung
valjarna jekla das Stahlwalzwerk
oblaganje z jeklom die Verstählung
obložiti z jeklom verstählen

jermen [ê] moški spol (jermén|a, -a, -i) der Riemen (tudi tehnika); -riemen (biča Peitschenriemen, brezkončni Laufriemen, gonilni Treibriemen, klinasti Keilriemen, lovilni Fangriemen, nosilni Trageriemen, ploščati Flachriemen, transmisijski Transmissionsriemen, usnjen Lederriemen; pri vpregi - lični Backenriemen, nosni Nasenriemen, pasni Leibriemen, podvratni Kehlriemen, ramenski Schulterriemen, stremenski Bügelriemen, Steigriemen)
vlečni jermen der Zuggurt
vprežni jermen der Strang
za psa: die Leine, der Riemen (krvosledni der Schweißriemen, die Schweißleine)

jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco

2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco

3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi

jezič|ek moški spol (-ka …) (majhen jezik) das Züngelchen, Zünglein; anatomija das Zäpfchen, das Gaumenzäpfchen; pri tehtnici: das Zünglein (tudi figurativno); glasba pri instrumentih: das Rohrblatt, dvojni: Doppelrohrblatt; v zaponkah: der Dorn; tehnika, elektrika die Fahne; rastlinstvo, botanika die Erdzunge (zeleni Grüne)

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jóta (grška črka) iota

tudi za jóto ne (prav nič) not a jot

jútri tomorrow, arhaično on the morrow

do jútri till tomorrow
jútri zjutraj, jútri dopoldne tomorrow morning
jútri popoldne tomorrow afternoon
jútri zvečer (ponoči) tomorrow evening (night)
jútri teden (dva tedna, 14 dni) tomorrow week (fortnight)
jútri je nedelja tomorrow is Sunday
jútri je tudi še en dan (figurativno) tomorrow will be time enough
na svidenje jútri! goodbye till tomorrow!

jútri demain

jutri zjutraj demain matin
jutri opoldne demain à midi
jutri zvečer demain soir
jutri teden demain en huit
od danes na jutri du jour au lendemain
čakati do jutri attendre à demain (ali au lendemain)
bolje danes kot jutri le plus tôt sera le mieux
jutri je tudi še en dan! à demain les affaires!, demain nous aurons le temps!, à chaque jour suffit sa peine!
odgoditi do jutri ajourner (ali remettre) au lendemain
ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš il ne faut pas remettre au lendemain ce qu'on peut faire le jour même

jútri mañana

jutri zjutraj, dopoldne mañana por la mañana
jutri opoldne mañana a mediodía
jutri zvečer, ponoči mañana por la noche
jutri popoldne mañana por la tarde
jutri zgodaj (rano) mañana temprano
jutri teden de mañana en ocho días
od danes na jutri de hoy para mañana; de un día a otro
bolje danes kot jutri más vale hoy que mañana
jutri je tudi še en dan mañana será otro día
čakati do jutri esperar hasta mañana
odgoditi do jutri aplazar para (ali hasta) mañana

južno prislov
1. (o smeri neba) ▸ délreMoja bolnišnica je bila devetdeset minut vožnje južno od mesta. ▸ A kórházam 90 perces autóútra volt a várostól délre.
Plaz se je sprožil tudi nekoliko južneje, kjer je zasul enega človeka. ▸ Kicsit délebbre is lezúdult egy lavina, amely maga alá temetett egy embert.
Posebna vrsta suhih dolin je na Antarktiki; v njih so najbolj južno ležeči ekosistemi na Zemlji. ▸ Az Antarktiszon található a száraz völgyek egy különleges fajtája, amely a Föld legdélebbi ökoszisztémáinak ad otthont.

2. (manj) ▸ alá
Jasno, uradne ocene so šle precej južno od milijona - v glavnem so se ustavile pri številu 400.000. ▸ A hivatalos becslések nyilvánvalóan jóval egymillió alá mentek – többnyire 400.000-nél álltak meg.