Franja

Bacchylidēs -is, m (Βακχυλίδης) Bakhilid, gr. pesnik (ἀκμή ok. l. 470) z otoka Ceje (Cea, Ceos), bratranec pesnika Simonida: Amm.; od tod adj. Bacchylidīus 3 (Βακχυλίδειος) Bakhilidov, bakhilidski: metrum (= hiperkatalektični trohejski dimeter) Serv.

back¹ [bæk] samostalnik
hrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod
šport branilec, zaščitnik

at the back za
behind the back of s.o. figurativno za hrbtom komu
the back of beyond zelo daleč od tod
to break the back of s.th. opraviti glavni del naloge
to be cast on one's back doživeti poraz
back and belly obleka in hrana
the Backs parki za študentskimi domovi v Cambridgeu
to get to the back izslediti vzroke
to have s.o. on one's back imeti koga na vratu
to give (ali make) a back pripogniti se
I can make neither back nor edge of him ne spoznam se v njem
at the back of one's mind podzavestno
to be on one's back ležati bolan
to be thoroughly on one's back biti popolnoma na koncu
to put one's back into z vso vnemo se lotiti
to put up one's back razhuditi se
to see the back of s.o. znebiti se koga
to bave a strong back veliko prenesti
to turn one's back upon s.o. obračati hrbet komu, zapustiti koga
to get one's back up trdovratno se upirati
with one's back to the wall v hudi stiski

Bactra -ōrum, n (Βάκτρα)

1. Baktre (zdaj Balkh), glav. mesto pokrajine Baktrije ob srednjem toku reke Oksa: H., Cu., Amm.; met. preb. tega mesta, Baktrijci: victor … secum Bactra vehit V. — Soobl. Bactrum -ī, n Bakter: Plin.

2. pokrajina Baktrija: Cu. — Od tod subst. Bactrī -ōrum, m Baktrijci, preb. mesta Bakter, ali Baktrijci, preb. pokrajine Baktrije ali Baktrijani: Varr. fr., Mel., Plin.; adj.
a) Bactrius 3 baktrski, iz Bakter: Bactrius Halcyoneus O.; subst. Bactria -ae, f Baktrija, ena od vzhodnih pokrajin perz. kraljestva (zdaj Balkh): Plin.
b) Bactriānus 3 (Βακτριανός) ali baktrijski: arx Cu., regio ali terra Cu. = Bactria = subst. α) Bactriāna -ae, f (sc. terra ali regio; Βακτριανή) Baktrija, Baktrsko: Plin. β) Bactriānī -ōrum, m Baktrijci, preb. Bakter: Cu., Plin., T.; met. = Bactriana: Cu., v istem pomenu tudi kolekt. sg. Bactriānus -ī, m: Rhamsen Libyā … et Persis et Bactriano ac Scythā potitum T.
c) Bactrīnus 3 baktrijski: camelus Ap.

baculum -i, n ali redkeje (pri pozn. avtorjih) baculus -i, m (prim. gr. βάκτρον, βακτηρία palica, lat. imbēcillus slaboten, „nepodprt“) palica, drog, kol: summa papaverum capita (mahove vršičke) baculo decutere L., baculum agreste O., baculo, quem dextra gerebat O.; pastirska palica: pastor baculo innixus O.; liktorska palica: lictor … converso baculo (pri nekaterih bacillo) oculos misero tundere vehementissime coepit Ci.; avgurska palica = lituus: augur dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens L.; žezlo: argenteo baculo Fl.; poseb. žezlo gledaliških kraljev: elapsum baculum cito resumere Suet.; oporna palica pri hoji, zlasti slepca ali invalida, hodaljka, bergla: Fl., baculum aureum inclusum corneo L., minus baculo eget crus Cels., innitens baculo O., Sen. rh., innixa baculo senectus Sen. ph., caecorum baculum fuit Hier.; od tod kot značilnost cinikov: pera et baculum Ap., pera, baculus Aus., hunc novi cum baculo peraque senem Mart.; cepec: baculis excutere spicas Col.; zapah: Vitr.

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

Bāiae -ārum, f (Βαΐαι) Baje,

1. mesto ob obrežju Kampanije zahodno od Neaplja, sloveče morsko kopališče, proslulo po razkošnem in mehkužnem življenju kopališčnikov: Ci., V., H., O. idr.; kot kopel tudi: Baiae aquae Pr. Od tod adj. Bāiānus 3 bajski, v Bajah, iz Baj: negotia Ci. ep., murex H., lacus, sinus Plin.; subst. Bāiānum -ī, n
a) kmečko posestvo v Bajah: Varr.
b) bajska okolica: Plin., Macr.

2. met. vsako kopališče, razkošno kopališko življenje: Mart., accusatores … lubidines, amores, adulteria, Baias … iactant Ci.

Bāiocassēs -ium, m Bajokas(c)i, ljudstvo v lugdunski Galiji v okolici današnjega Bayeuxa: Aus. Od tod adj. Bāiocassīnus 3 bajokaški: Sid.

Baleārēs (Baliārēs) -ium, f Balearska (Baliarska) otoka, Balearski otoki, Baleari: Balearis maior (zdaj Mallorca) in Balearis minor (zdaj Menorca) vzhodno od tarakonske Hispanije: Ci. ep., Mel., Baliares insulae L., Auct. b. Afr., Plin. Od tod adj.

1. Baleāris (Baliāris) -e balearski (baliarski): funditores Baleares C., Balearis funda V. ali habena Lucan., telum Baliare, Baliari verbere Sil., Baliaris terra Plin.; subst. Baliāris -is, m Baliarec, preb. Baliarov: Sil., v pl. Baleārēs (Baliārēs) -ium, m Balearci (Baliarci), preb. Balearskih otokov, izvrstni pračarji: L.

2. Baleāricus (Baliāricus) 3 balearski (baliarski): Balearica funda O., mare Baliaricum Plin.; subst. Baliāricī -ōrum, m Baliarci: Plin. Kot nom. propr. Baleāricus (Baliāricus) -ī, m Balearski (Baliarski), častni pridevek (agnomen) Kvinta Cecilija Metela, ki je osvojil Balearske otoke l. 123: Ci.

balineum, kontr. balneum, -i, n (iz gr. βαλανεῖον)

1. kopalna soba, kopalnica: balineum calefieri iubebo Ci. ep., e balneo exire Ci. ep.

2. met. kopel: praefervidum T., balneo inferri et vapore eius exstingui T., balneum prodest Cels.; poseb. a balineo ali a balineis Plin. po kopanju. — Od tod pl. balinea (balnea) -ōrum, n kopalne sobe = kopalno poslopje, kopališče, kopel: pauper mutat cenacula, lectos, balnea H. Ker se je obl. balnea sčasoma občutila kot sg., je nastal nov pl. balneae -ārum, f kopelna poslopja = kopališče, kopel: Pl., Caecil. ap. Non., occiditur ad balneas Pallacinas … Sextus Roscius Ci., constitui locum iussit balneas Senias Ci., Cur enim balneas publicas potissimum constituerat? Ci., balnearum fornaces T. — Soobl. (vulg.) balneus -eī, m = balneum: Petr.

Balliō -ōnis, m Balion, ime zanikrnega zvodnika v Plavtovi komediji Pseudolus (Prevarant); od tod apel. = zanikrnež: Ci. Od tod adj. Balliōnius 3 Balionov: arx Pl.

Bantia -ae, f (Βαντία, zdaj Banzi) Bancija, mesto v Apuliji jugovzhodno od Venuzije: L. Od tod adj. Bantīnus 3 bancijski, v Banciji, pri Banciji: saltus H.; subst. Bantīnī -ōrum, m Bancijci, preb. Bancije: Plin.

barăthrum -ī, n (gr. βάραϑρον) brezno, žrelo, prepad, ponor, globina, jama, krnica (v vodi): Pl., Lucr., Vitr. idr., Charybdis … imo barathri ter gurgite vastos sorbet … fluctus V.; occ.: immane barathrum peklensko žrelo; preg.: aliquid barathro donare H. kaj v prepad vreči = zapraviti, pognati; pren.
a) (o nenasitnem želodcu) žrelo: effunde hoc cito in barathrum Pl., extremo ructus cum redit barathro Mart.; od tod barathrum macelli H. „tržno žrelo“ (o požeruhu).
b) barathrum femineum Mart. (o ženskem spolovilu).

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

I. Sihejeva dojilja: V.

— II. s soobl. Barca -ae, f

1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

2. medijsko mesto: Iust.

3. mesto ob Indu: Iust.

Barcinō -ōnis, f Barcinon, laletansko mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Barcelona): Mel., Aus. Od tod adj. Barcinōnēnsis -e barcinonski: Aus.

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).

Bargyliae -ārum, f (L.) ali Bargylia -ōrum, n (Plin.) (τὰ Βαργύλια) Bargilije, obmorsko mesto v Kariji. Od tod subst. Bargylētae -ārum, m Bargilijec, preb. Bargilij: Ci. ep.; adj. Bargyliēticus 3 bargilski: sinus L.

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

Bassānia -ae, f Basanija, mesto v mak. Iliriji (zdaj Elbasan): L. Od tod preb. Bassānītae -ārum, m Basanijci: L.

Bassare͡us -eī, voc. -e͡u, m (gr. Βασσαρεύς iz βασσάρα lisica, lisičina) Basarej = v lisičino (lisičjo kožo) oblečen (kakor bakhantke), eno od Bakhovih imen: H. Od tod adj. Bassaricus 3 (Βασσαρικός) basarejski, bakhovski: comae Pr.; subst. Bassaris -idis, f (Βασσαρίς) bakhantka: Pr.