Franja

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

trīcae -ārum, f (indoev. kor. *trei(k)- viti, sukati, sor. s torquēre)

1. burke, norčije, farse, nesmisel: Pl., sunt apinae tricaeque et si quid vilius istis Mart.

2. metaf. sitnosti, neprijetnosti, težave, neprilike, zoprnosti, zoprnije, odvratnosti, spletke, intrige, starejše prekosti: Pl., Varr. ap. Non., Aug. idr., quomodo illa (sc. fert) domesticas tricas? Ci. ep. V etimološke marnje, ki jih navaja Plin. (3, 104), da sta bili Trica in Apina neznatni mesteci v Apuliji in da sta prišli v pregovor ter tako postali izhodišče za besedi trīcae in apinae, že Non. (8, 15) ni več verjel.

tridacna -ōrum, n (gr. τρί in δάκνω) tridákne, vrsta jegulje: in Indico mari Alexandri rerum auctores pedalia inveniri prodidere, nec non inter nos nepotis cuiusdam nomenclatura tridacna appellavit, tantae amplitudinis intellegi cupiens, ut ter mordenda essent Plin.

tri-fer -fera -ferum (ter in ferre) trikrat (na leto) rodeč (rojevajoč): ficus Col., vites Plin.

tri-fidus 3 (ter in findere) trikrat razcepljen, na troje razcepljen, trizob (trozob), triosten (troosten), trojen: flamma (bliskov) O., hasta Val. Fl. (Neptunov) trizob, via Sen. tr. tripotje, križpot(je), križišče treh poti (gr. τρίοδος) = subst. trifida -ae, f: Stat.

tri-fūr -ūris, m (ter in fūr) trojni tat, veliki tat, tat, da mu ni para, tat, da mu ni enakega: etiam fur, trifurcifer! Pl., verberabilissime, etiam rogitas, non fur, sed trifur? Pl.

tri-furcifer -erī, m (ter in furcifer) pravi obešenjak, pravi falot, največji malopridnež, prava baraba, slepar prve vrste: tu n' trifurcifer mihi audes inclementer dicere? Pl., fateor, ego trifurcifer sum, tu's homo adprime probus Pl.

tri-iugus 3 (trēs in iugum) trovprežen, metaf. trojen: canis namque praegrandis, triugo (po novejših izdajah teriugo) et satis amplo capite praeditus Ap., perfer in excursu vel triuga milia epodon vel falsas lites, quas schola vestra serit Aus.

Opomba: V novejših izdajah najdemo ter-iugus 3; gl. to besedo.

trīmus 3 (iz *tri-himus; prim. ter, hiems, bīmus, quadrīmus) pravzaprav „trizimen“, „tri zime star“; od tod trileten (troleten), tri leta star: filia Pl., Nero Vell., vacca Varr., equa H., sus Petr., capra Vulg., arbor Plin., dies trima Icti. triletni rok, sed melius post trimum (po treh letih) domari posse equulum Varr.

tri-nōdis -e (trēs in nōdus) trivozeln (trovozeln), trivôzlast (trovôzlast), trivozlàt (trovozlàt); sinekdoha zelo grčav: occupat Alcides, adductaque clava trinodis ter quater adverso sedit in ore viri O., ossa mei fratris clava perfracta trinodi sparsit humi

2. metaf. trizložen (trozložen): trinodem dactylum vidi paratum crucianti cantherio Aus.

tri-parcus 3 (ter in parcus) trikrat skop = zelo skop, zelo stisnjen, preskop: triparcos homines vetulos avidos ar[i]dos bene admordere, qui salinum servo obsignant cum sale Pl.

tri-partītus, bolje tri-pertītus 3 (tēr in partīrī) tridelen (trodelen), razdeljen na tri dele, deljiv na tri dele, razdeljen na tri oddelke, trojen: causa, regiones Ci., exercitus T., tripertito agmine S. v treh pohodnih oddelkih (kolonah); occ.: divisio Ci. v (na) tri dele; adv. abl. n tripartītō (tripertītō) trojno, tridelno (trodelno), na tri dele, v treh delih, v treh oddelkih: bona dividere Ci., tripertito rem dividere C., Ci., L. na tri dele, tripertito equitatum dividere C., urbem aggredi L. s treh strani, gentem coërcitam liberi Herodis tripertito (razdeljeno na tri okraje) rexere T.

tri-patēns -entis (ter in patēns) trojno (v troje) odprt: Prisc.

tri-pedāneus 3 (ter in pedāneus) tri čevlje dolg, tričeveljn (tročeveljn): talea Ca., vitis Col.

tri-pictus 3 (ter in pictus) trikrat pisan: Prud.

triplicō -āre -āvī -ātum (triplex) potrojiti (potrojevati): Plin., Macr. — Soobl. terplicatur: cum ter terna ducuntur atque ipse numerus terplicatur Gell.

tri-portentum -ī, n (ter in portentum) trikrat čudna stvar ali prikazen ali pojav = zelo (izjemno, hudo) čudna stvar ali prikazen ali pojav: quom (cum) deum triportenta Pac. ap. Varr.

tri-saecli-senex (tri-sēcli-senex) -senis, m (ter, saeclum in senex) starec treh rodov = starec, ki je živel tri (človeške) rodove (= 3 x 30 let), Nestorjev pridevek: quod de Nestore ait trisaeclisenex et dulciorelocus iste Laevius ap. Gell.

trithales -is, n (gr. τριϑαλές) bot. = erithales divji netrésk: alterum minusculum, quod erithales vocant, alii trithales, quia ter floreat, alii erysithales, aliqui isoetes, Italia sedum Plin.

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.