Franja

Zadetki iskanja

  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • veljáva worth; value; (vozovnice ipd.) validity; currency; pravo operation

    ta zakon je še v veljávi that law is still in force
    ti kovanci so še v veljávi these coins are still legal tender
    biti v splošni veljávi to be current
    ostati v veljávi to remain in force
    stopiti v veljávo to come into operation (ali into force), to be put into operation (ali force), pravo to take effect
    novi vozni red je stopil v veljávo pretekli teden the new timetable came into operation last week
  • veljáven (pravno) valid; (denar) good, current; (vozovnica) valid

    veljáven denar current coin
    veljáven zakon (poroka) valid marriage
    veljáven 2 meseca valid for 2 months
    veljáven za... valid for..., admitting to..., pogovorno good for...
    veljáven od... effective as from...
    veljáven do preklica valid until recalled
    biti veljáven to be in force, to be good (for), (denar) to be in circulation, to be legal tender
    biti splošno veljáven to be current
    napraviti veljávno to validate, to render valid
    postati veljáven to come into force
    ta vozovnica je veljávna 2 dni the ticket is valid for two days
    ni veljávno it is not valid
  • veljáven valable, valide, en vigueur ; (denar) en cours, qui a cours

    po veljavnih zakonih selon (ali d'après) les lois en vigueur
    ta vozovnica ni več veljavna ce billet n'est plus valable
    veljaven za nazaj rétroactif
  • veljáven valedero ; (vizum, vozovnica, potni list) válido ; (zakon) vigente, en vigor ; (kovanec, denar) de curso legal

    po veljavnih zakonih según las leyes vigentes
    ta vozovnica ni več veljavna este billete ya no es válido
    izvolitev je veljavna la elección es válida
    proglasiti za veljavno declarar valedero; validar
    veljaven za nazaj retroactivo
  • véra foi ženski spol , croyance ženski spol (en, dans, à), religion ženski spol , confession ženski spol

    krščanska vera religion chrétienne
    državna vera religion d'État
    kriva vera croyance erronée, hérésie ženski spol, hétérodoxie ženski spol
    pasja vera! (kletvica) tonnerre!, fichtre!
    prazna, babja vera superstition ženski spol
    pri moji veri ma foi, sur ma bonne foi
    slepa vera foi du charbonnier, foi aveugle
    vera v strahove, prikazni croyance aux revenants
    vera v ta svet foi en ce monde
    vera v usodo fatalisme moški spol
    odpasti od vere, odpovedati se svoji veri renier sa foi, apostasier, être apostat
    spremeniti vero, v drugo vero prestopiti changer de religion
    na vero dati komu kaj (na upanje) faire crédit à quelqu'un
    narediti kaj v dobri veri agir de bonne foi (ali en toute bonne foi)
  • ves1 [ə] (vsa, vse)

    1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)

    2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
    korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
    kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
    ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
    z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
    z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
    z vso resnostjo allen Ernstes
    z vso silo mit aller Kraft
    za vso prihodnost in alle Zukunft
    privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
    ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)

    3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
    ves zadovoljen quietschvergnügt
    ves pomirjen quietschfidel

    4.
    na ves glas lautstark, laut
    na vso moč mit aller Kraft
    za ves svet für alles in der Welt
    na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
    na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben

    5.
    vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
    | ➞ → vsak, vse, vsi
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • virus samostalnik
    1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírus
    smrtonosen virus ▸ halálos vírus
    nevaren virus ▸ veszélyes vírus
    neznan virus ▸ ismeretlen vírus
    mutiran virus ▸ mutáns vírus
    nalezljiv virus ▸ fertőző vírus
    respiratorni virus ▸ légzőszervi vírus
    humani virus ▸ humán vírus
    virus gripe ▸ influenzavírus
    virus hepatitisa ▸ hepatitiszvírus
    virus aidsa ▸ Aids-vírus
    virus herpesa ▸ herpeszvírus
    virus razsaja ▸ terjed a vírus
    širjenje virusa ▸ vírus terjedése
    okužba z virusom ▸ vírusfertőzés
    cepivo proti virusu ▸ vírus elleni vakcina
    Gripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

    2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírus
    računalniški virus ▸ számítógépes vírus
    nevaren virus ▸ veszélyes vírus
    neznan virus ▸ ismeretlen vírus
    širjenje virusov ▸ vírusterjedés
    napad virusov ▸ vírusok támadása
    zaščita pred virusi ▸ vírusvédelem
    obramba pred virusi ▸ vírusvédelem
    virusi in črvi ▸ vírusok és férgek
    Ko je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
    Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

    3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
    Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
    Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega.kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
    Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.
  • visók haut, élevé; grand, de grande (ali haute) taille (ali stature) ; figurativno haut placé, de haut rang, éminent, sublime

    visoka cena prix élevé
    visoki čevlji chaussures montantes
    visoki C (glasba) do6 (do six)
    visoki komisar Haut-Commissaire moški spol
    visoki uradnik haut fonctionnaire
    visoka šola haute école
    doseči visoko starost atteindre un grand âge
    biti dva metra visok avoir deux mètres de haut, être haut de deux mètres
    kako visoka je ta gora? quelle est la hauteur de cette montagne?
    kako visoka je vsota? à combien se monte la somme?
  • vključeváti (-újem) | vkljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. inserire, innestare; accendere, avviare:
    stroj vključimo in izključimo avtomatsko la macchina si avvia, si arresta automaticamente

    2. incorporare, annettere; includere, comprendere:
    ta zakon vključuje pravico do samoodločbe la legge comprende il diritto all'autodeterminazione

    3. introdurre, inserire:
    vključevati novince v delo introdurre i nuovi operai al lavoro

    B) vključeváti se (-újem se) | vkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. diventar membro (di), aderire (a):
    vključevati se v strokovna društva diventar membro di associazioni professionali
    vključevati se v moderna gibanja aderire ai movimenti moderni

    2. inserirsi, integrarsi:
    naselje se lepo vključuje v pokrajino l'abitato si inserisce magnificamente nel paesaggio
  • vlák (železnica) train moški spol , convoi moški spol

    vlak kobilic nuée ženski spol de sauterelles
    vlak rib banc moški spol de poissons
    z vlakom en train, par le train
    bolniški vlak train sanitaire
    brzi vlak train rapide (ali de grande vitesse), rapide moški spol
    delavski vlak train (d')ouvriers
    direktni vlak train direct
    dodatni, dopolnilni vlak train supplémentaire
    ekspresni vlak (train) express moški spol
    električni vlak train électrique
    izletniški vlak train de plaisir
    jutranji (večerni) vlak train du matin (du soir)
    mešani vlak train mixte
    motorni vlak autorail moški spol, automotrice ženski spol
    oklopni vlak train blindé
    osebni, potniški vlak train de voyageurs, (train) omnibus moški spol
    posebni vlak train spécial
    poštni vlak trainposte moški spol
    tovorni vlak train de marchandises
    potovati, peljati se z vlakom voyager (ali aller) en train (ali en chemin de fer), prendre le train
    vlak ima zamudo le train a du retard
    zamuditi vlak manquer (ali familiarno rater) le train
    ta vlak nima zveze ce train n'a pas de correspondance
    vlak prihaja na postajo le train entre en gare
    sestaviti vlak former un train
    sprevodnik na vlaku contrôleur moški spol (des chemins de fer)
    vlak ob štirih attelage moški spol de quatre chevaux, quadrige moški spol
  • vléči to draw, to drag; to pull, to haul; to lug; to trail; to stretch; (mrežo) to trawl; (po blatu) to draggle; (ladjo) to take in tow; (zavlačevati) to protract

    vléči se to drag (oneself); to trail; (zaostajati) to straggle; (zavlačevati se) to drag on; (težko hoditi) to trudge
    vléči noge za seboj pri hoji to scuff
    vléči vrv to haul at a rope
    to bo vleklo (figurativno) this will be a point of attraction
    vléči koga za nos (figurativno) to make a fool of someone, to lead someone by the nose
    vléči na uho (figurativno) to listen to
    krilo se ji vleče po tleh her skirt trails on the ground
    ta dimnik ne vleče this chimney does not draw
    tukaj vleče (je prepih) there is a draught here, it is draughty here
    vléči na zeleno (barvo) to incline to green
    vléči dreto (smrčati) to snore
    prav nič me ne vleče, da bi šel I don't feel the least urge to go
    vojna se vleče the war is dragging on
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

    vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
    vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
    vleči cigareto dar chupados al cigarillo
    vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
    k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
    vleči poglede nase atraer las miradas
    vleči pozornost nase llamar la atención
    kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
    vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
    vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
    vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
    na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
    ta barva vleče na modro este color tira a azul
    ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
    vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
    vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c
  • vozílo vehicle

    motorno vozílo motor vehicle
    ta cesta je zaprta za promet z vozíli! this road is closed to vehicular traffic!
    vozílo na gosenice tracked vehicle
    cestno vozílo road vehicle
    vozílo z gosenicami na zadnjih kolesih half-track
  • vozíti (avto) to drive; (bicikel) to ride; (voz) to cart; to transport; to convey by vehicle

    brezobzirno vozíti (divjati) to drive recklessly, pogovorno to blind along
    trajekt redno vozi po reki the ferryboat plies the river
    ta vlak vozi vsako uro this train runs every hour
    vozíti se z biciklom to cycle, to ride a bicycle
    vozíti se z avtom to drive a car, to motor
    z avtobusom se vozíti to go by bus, to ride in a bus, to go for a bus ride
    vozíti se z vozom, na vozu to ride in a cart
    vozíti se z ladjo to go by boat, to sail
    vozíti se s sanmi to ride in a sleigh, to go for a sleigh ride
    vozíti se z vlakom to go by train (ali by rail)
  • vozíti conducir (tudi avto) ; transportar

    vlak vozi dvakrat na dan el tren circula dos veces al día
    ta vlak ne vozi ob nedeljah este tren no circula los domingos
    voziti kočijo (o pavu) abrir el abanico
    voziti se na kolesu ir en bicicleta
    voziti se z vlakom ir (ali viajar) en tren
  • vprášati vpraševáti to ask, to ask a question, to put a question, to question; to interrogate

    vprášati, vpraševáti za to inquire about; to raise a question
    vprašajte v hiši! inquire within!
    vprášati, vpraševáti koga za kaj, o čem to ask someone for (after, about) something
    vprášati, vpraševáti po kom, za koga to ask for someone, to inquire about someone
    vprášati, vpraševáti koga za čas (koliko je ura) to ask someone the time
    vprášati, vpraševáti za pot to ask one's way
    vprášati, vpraševáti koga za svèt to ask someone's advice, to consult someone
    on rad, veliko sprašuje (figurativno) he is inquisitive
    vprašal me je za moje ime he asked me my name
    morali bi vprášati, vpraševáti zdravnika you ought to consult a physician
    neštetokrat koga vprášati, vpraševáti to ask someone times without number (ali pogovorno tons of times)
    preveč me vprašuješ o tem (= tega ne vem) you want to know more than I can tell you, that is beyond my ken
    vprašujem se, če je ta obisk potreben (primeren) I question the necessity of this visit
    vprašujem se (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
    često sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, če... I have often wondered what would happen if...
    zelo vprašujejo po tem artiklu this article is in great demand (ali in great request)
    za to blago nikdo ne vprašuje this article is a drug on the market
    po kavi zelo vprašujejo coffee is very much in demand
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole