Franja

nêsti (nêsem)

A) imperf. ➞ nositi

1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene

4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare

B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

1. incedere

2. muoversi, spostarsi

3. diffondersi, spargersi

nêsti llevar

jajca nesti poner huevos
posel nese el negocio es beneficioso (ali lucrativo ali provechoso)
nesti obresti producir (ali dar) interés
nesti na ramenih llevar al hombro
teči, kolikor nas noge nesejo correr con gran premura

nôga (stopalo) pied moški spol ; (krak) jambe ženski spol ; (pri pticah) patte ženski spol

lesena noga jambe de bois
umetna noga jambe artificielle (ali articulée)
plavalna noga pied palmé
ploska noga pied plat
sprednja (zadnja) noga pied, jambe, patte de devant ali antérieur(e) (de derrière)
dolge (kratke) noga jambes longues, grandes jambes (jambes courtes)
lahkih nog au pied léger (ali agile, alerte)
od nog do glave de la tête aux pieds, de pied en cap
pri nogah, k nogam aux pieds de (quelqu'un)
biti negotov v nogah flageoler, figurativno, familiarno branler dans le manche, craquer
biti dober v nogah être bon marcheur
izgubiti tla pod nogami perdre pied
podstaviti komu nogo faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
teči, kolikor nas nesejo noge courir à toutes jambes

nôga (-e) f

1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!

2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus)

nôga pie m , (krak) pierna f

lesena noga pierna (ali pie) de palo
plavalna noga dedos m pl palmeados
ploska noga pie plano
umetna noga pierna artificial
kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
kepasta noga pie zambo
krive noge, O noge piernas en O
sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
on je dober v nogah es un buen andador
imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
pasti na noge caer de pie
postaviti se na lastne noge hacerse independiente
pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
vzeti pot pod noge ponerse en camino

nòr (nôra -o) adj.

1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
biti popolnoma nor essere matto da legare
imeti noro idejo avere un'idea folle
nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

2. pren. (v povedni rabi)
nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
nora jeza rabbia pazza
noro veselje voglia, gioia matta
žarg. nori ples slego
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nora leta adolescenza
soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
noro (nestalno)
vreme tempo instabile
nora je na moške è una ninfomane
pren. nor je na konje va matto per i cavalli
veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

ósemsto numer. ottocento; šport.
teči osemsto metrov correre gli ottocento

ottocēnto

A) agg. osemsto

B) m invar.

1. devetnajsto stoletje

2.
Ottocento umet., lit. ottocento

3. pl. šport osemsto metrov:
correre gli ottocento teči osemsto metrov

paralélen paralelo (z, k a)

paralelno paralelamente
pararelno teči ser paralelo a

paralelno prislov
1. (hkrati; sočasno) ▸ párhuzamosanPredavanja so potekala paralelno v šestih dvoranah. ▸ Az előadások hat teremben párhuzamosan zajlottak.

2. (vzporedno; drug ob drugem) ▸ párhuzamosan
Kamne na soncu dodobra segrejte in jih po pet v vrsti položite paralelno na tla. ▸ A köveket jól melegítse fel a napon, és ötösével helyezze párhuzamosan sorba a földön!

partir ločiti, razrezati, razklati, razcepiti, razbiti; razdeliti, deliti; uničiti; oditi, odpotovati

partir el cráneo (a) uno komu glavo razbiti
partir nueces orehe treti
partir en pedazos razkosati
partir leña drva cepiti
partir el pelo lase razčesati
partir el pan kruh (raz)rezati
partir por medio razpoloviti; zbegati, uničiti koga
eso parte el alma to trga srce
partir en (auto itd.) odpeljati se
partir para la guerra v vojsko iti
partir para Madrid odpotovati v M.
partir corriendo proč (s)teči
partirse cepiti se; odpotovati
la gente se partía de risa ljudje so pokali od smeha

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek

à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo

perdifiato m
gridare a perdifiato vpiti na ves glas
correre a perdifiato teči, kot te noge nesejo

perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
à coup perdu na slepo
perdu de dettes prezadolžen
perdu de réputation na slabem glasu
fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
puits masculin perdu zelo globok vodnjak
à temps perdu v prostem, brezdelnem času
village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)

1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.

2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.

3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
b) brezos.: tantum glandis pluit V.

pólje champ moški spol ; (kraško) poljé moški spol ; (na šahovnici) case ženski spol d'échiquier

polje slave champ d'honneur
bojno polje champ de bataille
delovno polje champ d'action
magnetno polje (fizika) champ magnétique
minsko polje (vojaško) champ de mines
repno polje champ de (bette)raves, ravière ženski spol
riževo polje rizière ženski spol
servisno polje (tenis) zone ženski spol des renvois, carré moški spol de service
strelno polje champ de tir
vidno polje champ visuel
žitno polje champ de blé (ali de céréales)
iti po bližnjicah, teči čez polje couper, courir à travers champs
obdelovati polje cultiver la terre (ali les champs)
na odprtem polju, sredi polja en plein champ, en pleine (ali rase) campagne

poteka|ti [é] (-m) verlaufen, ablaufen, v kako smer: zulaufen auf, skozi kaj: durch (etwas) hindurchgehen; zasedanje, seja, pogajanja, pogovori ipd.: stattfinden, im Gange sein
dobro/slabo potekati [gutgehen] gut gehen/[schlechtgehen] schlecht gehen, einen guten/schlechten Verlauf nehmen ➞ → teči