Franja

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

malle [mal] féminin (velik) (potovalen) kovček; populaire gobec

malle d'osier zapiralna košara
la malle arrière prostor za prtljago v zadnjem delu avtomobila
défaire sa malle izprazniti, izpakirati svoj kovček
faire sa malle, ses malles zapakirati, napolniti svoj kovček, svoje kovčke, pripraviti se za odhod, figuré povezati culo
malle-poste féminin (nekoč) poštni voz
(histoire) malle des Indes odprava poštnih pošiljk iz Londona v Indijo (preko Calaisa in Marseilla); (danes) prevozno ladijsko obratovanje med Dovrom in Calaisom

man¹ [mæn] samostalnik (množina men)
mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
zgodovina vazal
množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

the rights of man človeške pravice
man of God božji služabnik
an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
a man and a brother pravi tovariš
man and wife mož in žena
a man of few words redkobeseden človek
man alive! človek božji!
as one man kot en mož, enoglasno
to be a man biti možat
to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
to be one's own man biti svoj gospodar
best man ženinova priča pri poroki
man and boy od deških let dalje
every man Jack vsak posameznik
to feel like a new man počutiti se ko prerojen
man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
inner man duša, šaljivo želodec
outer man telo
I'm your man jaz sem pravi človek za to
he's your man on bo pravi človek za to
man of letters pisatelj
to the last man do zadnjega moža
(all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
a man of mark pomembna osebnost
no man nihče
a man of parts izredno zmožen človek
to play the man izkazati se moža
a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
the man in (ali on) the street povprečen človek
man about town lahkoživec, gizdalin
a man of his word mož beseda
the man of the world svetovljan
old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.

manger¹ [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

bon à manger užiten
salle féminin à manger jedilnica
vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
donner à manger quelqu'un dati komu jesti
j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
manger la consigne pozabiti (kaj)
manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
manger des pois chauds nejasno govoriti
manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
manger comme quatre (po)jesti za štiri
se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
manger des yeux požirati z očmi
manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči

manier [manje] verbe transitif (znati) upravljati, rokovati, ravnati (quelque chose s čim); manipulirati; uporabljati; obdelovati (le fer železo); otipavati; figuré ogledovati z vseh strani; (familier)

se manier (po)hiteti
manier l'épée, le pinceau (znati) sukati meč, obračati čopič
manier sa langue obračati, rabiti svoj jezik
manier de l'argent imeti posla z vplačevanjem in izplačevanjem znatnih vsot denarja

manigancer [-se] verbe transitif, familier skrivaj pripraviti, zasnovati

le voleur a bien manigancé son coup tat je dobro zasnoval svoj podvig

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
venir à manquer poiti (blago)
manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
manquer de caractère biti neznačajen
la manquer belle zamuditi ugodno priliko
manquer le coche (familier) zamuditi šanso
manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
elle a manqué mourir skoraj je umrla
j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
le cœur me manque nimam poguma; omedlim
je manque de tout vsega mi manjka
je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
je n'y manquerai pas storil bom to
l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!

manteau [mɑ̃to] masculin plašč; ogrinjalo; figuré pretveza, izgovor

sous le manteau skrivaj, čisto tiho; pod pretvezo
manteau cache-poussière, de caoutchouc, de fourrure, de pluie plašč proti prahu, gumijast, krznen, dežni plašč
manteau de monsieur, de dame, d'enfant moški, damski, otroški plašč
manteau d'été, d'hiver, de demi-saison poletni, zimski, prehodni plašč
mettre, enlever, pendre son manteau obleči, sleči, obesiti (svoj) plašč

marchepied [maršəpje] masculin stopnica (pri vagonu); pručica, podnožnik; majhna lestev; figuré odskočna deska

se faire un marchepied de quelqu'un posluževati se koga (kot odskočne deske) za svoje cilje, za svoj dvig
je lui ai servi de marchepied po mojem hrbtu je splezal kvišku (figuré)
voyager sur le marchepied d'un train bondé potovati na stopnicah nabito polnega vlaka

marmite [-mit] féminin lonec (za kuhanje); kotel; argot, militaire granata

marmite autoclave, à pression (= cocotte féminin minute) brzokuhalni lonec
nez masculin en pied de marmite sedlast nos
marmite norvégienne kuhalni zaboj
marmite de Papin Papinov lonec
faire bouillir, faire aller la marmite prispevati svoj del(ež) h gospodinjstvu
la marmite est renversée (familier) tu ni več kaj dobiti

marquer [marke] verbe transitif zaznamovati, obeležiti, označiti; pustiti sledove na, v; zabeležiti si; napovedati, kazati (čas); poudariti, uveljaviti; izraziti, pokazati; dati razumeti; določiti (čas, cilj); verbe intransitif stopiti v ospredje, zbuditi pozornost

se marquer (po)kazati se, izražati se
marquer le coup (familier) poudariti važnost kake stvari; pokazati svojo nevoljo zaradi česa
marquer de son empreinte (figuré) vtisniti svoj pečat
marquer le linge à ses initiales označiti perilo s svojimi inicialkami
marquer mal (familier) ne imeti dobre postave
marquer la mesure udarjati, dajati takt
marquer un but (nogomet) zabiti, doseči gol
marquer les pages paginirati
marquer sa place avec ses gants z rokavicami označiti svoj sedež
marquer le pas stopati na mestu (tudi figuré), ne se premakniti z mesta
marquer un point zabeležiti točko, uspeh (nad nasprotnikom)
marquer un tournant pomeniti preokret
le thermomètre marque 10 au-dessus de zéro termometer kaže 10° nad ničlo
ces événements ont marqué dans ma vie ti dogodki so pustili trajne sledove v mojem življenju

master¹ [má:stə] samostalnik
gospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje
(tudi britanska angleščina) učitelj, profesor
britanska angleščina rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih)
umetnost mojster, umetnina (starejšega mojstra)
univerza magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta)
britanska angleščina vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru)
pravno glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske plošče

the Master Kristus
to be master of s.th. obvladati kaj
to be one's own master biti svoj gospodar, biti neodvisen
to be master of one's time razpolagati s svojim časom
to be master of o.s. obvladati se
like master like man kakršen gospodar, tak sluga
master and man gospodar in delavec (sluga)
to make o.s. master of s.th. polastiti se česa, obvladati kaj
Master of Arts magister filozofije
Master of Science magister naravoznanstva
Master of Ceremonies šef ceremoniala
Master of (the) Hounds vodja lova
Master of the Horse dvorni konjar
zgodovina Master of the Revels vodja dvorne svečanosti
master mariner kapitan trgovske ladje
ameriško, ekonomija master agreement okvirna tarifa
glasba master chord prevladujoč trozvok
master copy originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)
tehnično master pattern vzorčni model
zgodovina master singer mojster pevec (nemški pesniki 14: 16. stol.)
master tooth podočnik (zob)
master touch mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)
tehnično master wheel glavno pogonsko kolo

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)

se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
il se mêle de tout v vse se vtika
le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir

mendum -ī, n in (od Avgustove dobe) menda -ae, f (prim. skr. mindá telesna hiba, lat. mendīcus hibav, bolehen (in zato nezmožen služiti si svoj kruh =) siromaški, berač, mendīcāre, mendāx)

1. napaka, pomanjkljivost, hiba, pogrešek
a) o telesnih hibah: rara tamen mendo facies caret; occule mendas, quāque potes, vitium corporis abde tui O.
b) napaka v pisanju, pis(me)na pomota (spodrsljaj): mendum liturā corrigere Ci., ne quis mendam magis quam consuetudinem putet Suet., videbatur compluribus in extremo verbo menda esse Gell., sunt enim (sc. libri) effecti; tantum librariorum menda tolluntur Ci.
c) računska napaka, spregled: magnum mendum contintent (sc. Idus Martiae) Ci. ep. vsebujejo veliko (računsko) napako = ob marčevih idah so se pa zelo uračunali (ušteli) (sc. ker so tega dne umorili samo Cezarja, ne pa tudi Antonija).

2. laž, prevara, ukana: Vulg., Eccl.

mereō -ēre -uī in mereor -ērī -itus sum (indoev. kor. *(s)mer- (po)deliti, podeljevati, mereo torej pomeni „dobivam svoj delež“, mereor „pridobivam si svoj delež“ = gr. μείρομαι [iz *σμερi̯ομαι]; prim. gr. μέρος, μερίς delež, del, μερίζω delim, μόρος usoda, μοῖρα delež, usoda)

1. (za)služiti (si), pridobi(va)ti si (z zaslužkom, delom, trgovino, menjavo idr.), prislužiti si: merere HS vicenos Varr. fr., merere non amplius duodecim aeris Ci., anus uxores, quae vos dote meruerunt Pl., Pythio Apollini re publica vestra bene gesta servataque lucris meritis donum mittitote L., hic meret aera liber Sosiis H., aliquod meret machaerea Pl. prinesti (prinašati), si gestis, iuvenum nobilium cliens, nardo vina merebere H., non meream divitias mihi ali alterum tantum auri ali Persarum montes, ut … Pl. ne bi vzel za … , ne bi storil tega (ali onega), pa najsi mi ponudi(jo) … ; tako tudi: quid mereas (merearis) ali mereri velis, ut … Ci. kaj bi vzel (želel dobiti) za to, da …
a) metaf. pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj, biti deležen česa: nullam gratiam hoc bello meruit L., merere gloriam Plin. iun., tantum meruit mea gloria nomen Pr., m. plus favoris, minus odii Q., minus gratiae quam offensionis Q., legatum a creditore Paul. (Dig.); z inf.: felix vocatur, cadere qui meruit gradu Sen. tr.
b) occ. (za)služiti z nečistovanjem, s prostitucijo: ex capturis prostitutarum quantum quaeque uno concubitu mereret Suet., a lenone domino puer ad merendum coactus Gell.
c) služiti za vojaško mezdo, služiti v vojski (kot vojak), biti vojak, opravljati vojaško službo: aes militare merere Varr., merere triplex L. trojno mezdo dobi(va)ti, merere in mereri stipendia Ci. (gl. stipendium), non iuvenem, vicesima iam stipendia merentem L., meruisse vero stipendia in eo bello quod tum populus Romanus non modo maximum sed etiam solum gerebat virtutis, patre imperatore libentissime meruisse pietatis Ci., stipendia meriti T. ki so (do)služili 20 let, bis, quae annua merebant legiones, stipendia feci L. dvakrat zapored sem služil pri takih legijah, ki so bile leto dni v službi; abs.: Ci., m. aere parvo Lucan., in ordine Front. služiti v vrsti, služiti kot navaden vojak (prostak), Romanis in castris T., sub aliquo Front. ali sub aliquo imperatore (consule) Ci., L., aliquo imperante ali imperatore C., L., equo (equis) Ci., L. kot konjenik(i), v konjenici, pedibus L. kot pešec (v pehoti) služiti.

2. (za)služiti (si), pravico do česa si pridobi(va)ti, vrednega se izkaz(ov)ati, vreden biti (v dobrem pomenu): Vell., Sen. rh., Stat., merere praemia C., laudem mereri P., mereri O., C., mereri immortalitatem Ci., amorem, decus H., coronam primam laude merere V., honorem Plin. iun., veniam Lucan., libertatem Suet., saepe meritam (da je storila) quod vellem, scio Ter.; z inf.: Q., Sen. ph., Vell., haec merui sperare? Pr., quid Minyae meruere queri? Val. Fl. kakšno pravico (kakšen vzrok) imajo, dum amari meruisti T.; z ACI.: sed meruisse dari (sc. tibi praemia) sciet O.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., Q., Petr., meruit, ut praemiis decoraretur Ci., meriti … sunt, ut per omnium annalium monumenta celebres nominibus essent L., maiores mei meruerunt, ut posteros haberent T.; abs.: si mereor O., si merebuntur Augustus ap. Suet., merendo V., Pr. s tem da se človek naredi vrednega tega, s tem da postane človek tega vreden.
a) occ. (v slabem pomenu) zaslužiti, prislužiti (si) kaj zoprnega, npr. kazen, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti kaj, dobiti kaj, biti deležen česa, zapasti (zapadati) v kaj, čemu: Ter., Ci., Q., merere fustuarium Romanum bellum L., poenam O., Sen. ph., poenas, exitium, necem, supplicium O., exempla novissima T. smrt, miserebatque non poenae magis homines quam sceleris, quo poenam meriti essent L., odium civitatis meruerat C., m. noxam L., iram alicuius T., gravius mereri T. zaslužiti hujšo kazen, nihil Ci., Lact. ali nihil tale Lact. nedolžen biti, merita poena O.; z inf.: plures sunt, qui perire meruerunt Sen. ph., meruisse mori O., quas meruere pati poenas O., id demum est homini turpe, quod meruit pati Ph., meritus maiora subire verbera H., non merui esse reus, quod … O. ne gre name zvračati krivdo, da … ; s finalnim stavkom: erat aliquis virtutum amor multoque honestius quam mereri, ne quis suas expeteret Plin.; abs.: non tamen insector, quamvis mereare, Properti: longa mea in libris regna fuere tuis Pr., merui, meritas do sanguine poenas O.; od tod
b) zagrešiti, zakriviti kaj, biti (postati) kriv česa, storiti, narediti (početi, delati) kaj: Ter., Val. Fl., Vell., Mel., quid mali meruisset? T., quid tantum merui? Pr., ipse deum antiquam genitor Calydona Dianae quod scelus aut Lapithis tantum aut Calydone merente? V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec meruerant (ničesar niso zakrivili) Graeci, cur diriperentur L. Od tod

1. pt. pr. merens -entis „zaslužujoč“
a) (v dobrem pomenu) vreden: laurea decreta merenti O.
b) (v slabem pomenu) kriv(ec): laudare et increpare merentes S., cives odere merentem O., poenas sumere merentis V., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V.

2. pt. pf. glag. merēre meritus 3 zaslužen, vreden, pravičen, dostojen, pristoječ, ustrezen, primeren, zakonit: Ter., Plin. idr., honores, mors V., dona L., meritas do sanguine poenas O., iracundia Ci., illis meritum praemium persolutum est Ci., quod mihi cognitum est non famā, quā alioqui optimā et meritissimā fruitur, sed longis magnisque experimentis Plin. iun., meritis de causis Icti. Od tod

3. subst. meritum -ī, n
a) „zasluženo“, zaslužilo, plačilo, v slabem pomenu kazen: Hier., nil suave meritum est Ter., m. reportare Ap., merita invenire S. fr., m. delictorum Tert., m. meum est Ter. = meritus sum.
b) zasluga, zaslužnost, vrednost: Ter., ingens m. Sen. ph., ingentia merita L. idr., ex merito T., pro cuiusque merito L., pro singulari eorum merito Ci., atque etiam supplicatio dis immortalibus pro singulari eorum merito meo nomine decreta est Ci., sacra recognosces annalibus eruta priscis et quo sit merito quaeque notata dies O., m. loci Mart. pomen, pomembnost, važnost, quem omnes amare meritissimo pro eius eximia suavitate debemus Ci., zaradi njegove velike zasluge.
c) zasluga = zaslužno dejanje (delo), dobro dejanje (delo), dobrota, velikodušnost, velikodušno dejanje: Milonis erga me merita Ci., magna in me, non dico officia, sed merita sunt Ci., dare et recipere merita Ci., quasi remunerans meritum L., gloria est fama magnorum meritorum Ci.; occ. α) krivda: merito populi Romani C., quod ob meritum L., quid sim, vide meritumque require O., me accuset nullo meo in se merito L. ne da bi se bil (jaz) pregrešil zoper njega, nezasluženo, po krivem, a me nullo meo merito alienus est Ci. ne da bi bil (jaz) kaj zakrivil, ne da bi bil (jaz) kriv. β) pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: meriti sui in Harpago oblitus Iust. — Od tod

4. adv. abl. merito zasluženo, po zaslugi, po (vsej) pravici, upravičeno, utemeljeno, kot se spodobi, kakor je prav: Pl., Ter., Sen. rh., prorsus merito interrogas Sen. ph. z vso upravičenostjo, universis m. erat carissimus N., m. sum iratus Metello Ci., profecto existumabant me magis m. (bolj z razlogom, bolj utemeljeno) quam ignaviā iudicium animi mei mutavisse S., recte ac merito sociorum innocentium miseriā commoveri Ci., praetores merito ac iure laudantur Ci., iure meritoque Sen. ph., Ap., Cu., Fl., Fr., Val. Max., Iustin. Inst.; superl. meritissimo: Pl., Ci., Plin. iun., Ap., meritissimē: Aug.

5. narediti (delati) uslugo (usluge) komu ali čemu, zasluge si pridobi(va)ti, biti zaslužen za koga ali kaj (v teh pomenih večinoma depon.): bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. idr. mnogo (več, največ ali premnogo) zaslug si pridobi(va)ti (biti zaslužen) za koga, male (pessime) m. de aliquo Ci. slabo biti zaslužen za koga, (kaj) slabo uslugo narediti (delati) komu, perniciosius de re publica m. Ci., de te minus meretur is, cuius … Sen. ph., ita se de populo Romano meritos esse, ut … C., si bene quid (v kakem oziru) de te merui V., desine de quoquam quicquam bene velle mereri Cat., quem perisse ita de re publica merentem (tako zaslužen) consulem doleo Ci. ep.; abs.: bene merenti bene profuerit, male merenti par erit Pl. zaslužnemu … nezaslužnemu, bene merenti (zaslužnemu) praemia tribuit Auct. b. Afr., bene merens (subst. m.) Pl. dobrotnik, servus pessime meritus Arn. ki se je hudo pregrešil, cui ego omnia meritissimo (ki je zame nadvse zaslužen, za njegove velike usluge) volo et debeo Q.

meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

meter en la cabeza v glavo vbiti
meter cizaña povzročiti razprtijo
meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
meter miedo navdati s strahom
meter las narices en svoj nos vtikati v
meter la pata blamirati se
meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
meter ruido hrušč delati, razgrajati
meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
meterse en los peligros v nevarnost se podati
meterse en todo povsod svoj nos imeti
meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
meterse fraile postati menih
meterse soldado nastopiti vojaško službo
no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla