Franja

Zadetki iskanja

  • домком m = домовой комитет hišni svet
  • исстари od nekdaj, odkar svet stoji
  • кочкарник m (prov.) gričevnat svet
  • мировоззрение n svetovni nazor, pogled na svet
  • наклон m nagnjen svet, pobočje; priklon
  • педсовет m = педагогический совет pedagoški svet, posvetovanje profesorskega zbora
  • поселковый совет naselbinski svet
  • райсовет m = районный совет okrajni svet
  • сельсовет m = сельский совет kmetijski svet
  • совнарком m = совет народных комиссаров svet ljudskih komisarjev
  • целинный край neobdelan, 1edinstven svet
  • юдбль f (zast.) dolina, zemeljski svet;
    ю. плача dolina solz
  • accidentato agg.

    1. neraven:
    terreno accidentato neraven svet

    2. zadet od kapi:
    un povero vecchio accidentato ubog, od kapi zadet starec
  • actuel, le [aktüɛl] adjectif aktualen; sedanji, sodoben, sočasen; času primeren; (sedaj) pomemben, pereč, nujen; obstoječ, vladajoč (razmere, okoliščine)

    le monde actuel sodobni svet
    à l'époque, à l'heure actuelle v sedanji dobi, uri
    dans les circonstances actuelles v sedanjih okoliščinah, razmerah
  • administración ženski spol uprava, administracija

    consejo de administración upravni svet
    administración económica finančna (davčna) uprava
    administración municipal občinska uprava
  • administration [-sjɔ̃] féminin uprava, upravljanje, upravništvo; poslovodstvo; podelitev

    Administration administracija, upravna služba
    conseil masculin d'administration upravni svet
    administration d'une usine upravljanje tovarne
    administration communale občinska uprava
    administration de la faillite upravljanje konkurza
    administration des mines rudarski urad
    administration supérieure nadzorna uprava, oblast
    il est entré dans l'Administration vstopil je v upravno službo
    administration de médicaments au malade dajanje, podelitev zdravil bolniku
    (religion) administration des derniers sacrements padelitev zadnjih zakramentov
  • agenda samostalnik
    1. pogosto v političnem kontekstu (načrt dejavnosti) ▸ agenda [tennivalók sora]
    digitalna agenda ▸ digitális agenda
    urbana agenda ▸ urbanisztikai agenda
    zunanjepolitična agenda ▸ külpolitikai agenda
    ambiciozna agenda ▸ ambiciózus agenda, cselekvési terv
    medijska agenda ▸ média agenda, napirend
    razvojna agenda ▸ fejlesztési agenda
    cilji agende ▸ agenda céljai
    postaviti na agendo ▸ agendába illeszt
    politična agenda ▸ politikai agenda
    Digitalna agenda zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav. ▸ A digitális agenda ambiciózus célokat tűz ki a szélessávú internet fejlesztése terén.
    Boj proti terorizmu se je znašel na vrhu evropske agende po januarskih terorističnih napadih v Parizu. ▸ A januári párizsi terrorista támadások után a terrorizmus elleni harc az európai agenda élére került.
    Obama bo v svojem inavguracijskem govoru podal orise svoje agende za naslednja štiri leta. ▸ Beiktatási beszédében Obama ismertette a következő négy évre vonatkozó célkitűzéseit.
    Politične stranke bodo med kampanjo pazljive, katera vprašanja in teme bodo postavile na vrh svoje agende. ▸ A politikai pártok a kampányban óvatosan választják meg, hogy milyen kérdéseket és témákat helyeznek üzeneteik középpontjába.
    Svet mora v implementaciji nove razvojne agende upoštevati demografske spremembe v naslednjih 15 letih. ▸ Új fejlesztési agendájának megvalósítása során a világ kénytelen lesz figyelembe venni a következő 15 év demográfiai változásait.

    2. (motiv; namen) ▸ agenda
    skrita agenda ▸ titkos agenda
    lastna agenda ▸ saját agenda, saját cél
    osebna agenda ▸ személyes agenda
    V ospredje tako pridejo tisti, ki imajo v ozadju kakšno agendo. ▸ Azok kerülhetnek előtérbe, akik hátterében valamilyen agenda áll.
    Veleposlaniki ne morejo imeti svojih lastnih političnih agend. ▸ A nagyköveteknek nem lehet saját politikai agendájuk.
    Mediji imajo svojo agendo, svoje (tudi komercialne) interese, ki jih želijo zadovoljiti. ▸ A médiumoknak saját agendájuk van, és olyan (többek közt kereskedelmi) érdekeik, melyeket szeretnének kielégíteni.
  • algidus 3 (algēre) mrzel (naspr. calidus): nix Cat., saxa Prud.; subst. algidum -ī, n mraz, hlad: Praenestinum alg. Symm. Od tod

    I. subst. (nom. propr.)

    1. Algidus -ī, m (sc. mons) Algid, mrzlo, gozdnato gorovje z obilnimi pašniki pri Tuskulu v Laciju, prastari kraj Dianinega bogočastja: Ci., L., H. idr.; od tod pesn. adj. Algidus 3 algidski: Algida terra O. svet okrog Algida, secessus Mart. (o naseljih na Algidu).

    2. Algidum -ī, n Algid, ekvovska gorska trdnjavica na Algidu: L., Fl.

    — II. adj. Algidēnsis -e, algidski, na Algidu rastoč: genus raphani Plin.
  • aloft [əlɔ́ft] prislov
    visoko, v višavi
    figurativno vzvišeno

    to go aloft umreti
    to send aloft poslati na oni svet
  • Alte1, der, (ein -r, -n, -n) starec; mein Alter stari; Rat der Alten svet starcev