Franja

chargé, e [šarže] adjectif obložen, naložen, natovorjen; obremenjen, obtežen; preobložen; otekel (oči); moten, kalen (tekočina)

chargé d'ans star, že v letih
langue féminin chargée obložen, bel jezik
fusil masculin chargé nabita puška
lettre féminin chargée priporočeno denarno pismo
vin masculin chargé motno vino
temps masculin chargé oblačno vreme
chargé masculin d'af faires odpravnik poslov
chargé masculin de cours vseučiliški predavatelj, docent
chargé de dettes zadolžen
avoir l'estomac chargé imeti preobložen želodec
je suis chargé comme un mulet (familier) obložen sem ko mula

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje

cierto gotov, zanesljiv, nedvomen; določen, neki

cierto día nekega dne
con (una) cierta desilusión nekako z razočaranjem
de cierta edad že star, že v letih
cierto sujeto neki človek
estoy cierto de encontrarle gotovo ga bom našel
estar en lo cierto natančno poučen biti, prav imeti
eso no es cierto to ni točno, to ni res
lo cierto es que toliko je gotovo, da ...

circumducō -ere -dūxī -ductum

1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.

2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.

3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).

4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.

Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl.

circumeō (circueō) -īre -iī (-īvī) -itum

1. okoli iti, hoditi, teči, obiti, obhoditi: aras O., circumitis hostium castris C. ko so objezdili... tabor, opus navibus c. C. objadrati, tantum agri, quantum arando uno die circumire posset Sen. ph. oborati; o stvareh: ut circuit sol Plin. iun., utrum mundus terrā stante circumeat an mundo stante terra vertatur Sen. ph.

2. v loku
a) skreniti: circumire, discurrere in cornu Cu.
b) naokrog iti, izogniti se česa, čemu; abs.: circumire cogemur Q.; z acc.: c. terga suorum, locum insidiarum, saltum Cu.; v pass.: metaque ferventi circuenda rotā O., brevi spatio eluvies circumiri poterat Cu.; pren.
a) kak pojem opis(ov)ati: res plurimae carent appellationibus, ut eas necesse sit... circumire Q.
b) v govoru kaj preiti, ne omeniti (omenjati), zamolčati: Vespasiani nomen... circumibant T.
c) ukaniti, (pre)varati: facinus indignum, sic circumiri! Ter., puerum tunc arte dolosā circuit Mart.

3.
a) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), okleniti (oklepati): circuit extremas oleis pacalibus oras O., cuius non hederae circuiere caput Pr. ni ovijal, hoc (regium capitis insigne) caerulea fascia... circumibat Cu., hippodromus platanis circumitur Plin. iun.; abs.: quae circumibit autem linea, eiusdem spatii erit Q.
b) poseb. voj.: obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zajeti: cohortes sinistrum cornu... circumierunt C., c. ultimos hostium, muros Cu., classis moenia circumibat Cu., a fronte et a tergo circumiturus hostem Cu.; v pass.: angustias enim Themistocles quaerebat, ne multitudine circumiretur N., quibus (cornibus) circumibantur L., ne superante numero et peritia locorum circumiretur T.; pren.: qui se totius belli fluctibus circumiri... maluit Ci. da valovi vojne pljuskajo obenj.
c) s posebnim namenom okrog iti, hoditi, obiti, obhoditi; abs.: quare circumirent, suas quisque contraheret copias N., ipse equo circumiens unum quemque nominans appellat S. med četami jahajoč; z acc.: c. fores aedificii N., aciem manipulos, ordines C. (hrabreč, bodreč) obhoditi, hibernis circuitis C. ko je pregledal, c. vigilias S., L., rex agmen circumibat pedes (peš) Cu., c. urbem, plebem L., c. ibi et homines prensare coepit L. hoditi tam kot prosilec, c. senatum cum veste sordida L. laziti od senatorja do senatorja, senatum circumirent, senatui supplicarent Plin. iun., c. saucios T. zaporedoma obiskati, tentoria Aus.; s finalnim stavkom: illum circumire veteranos, ut acta Caesaris sancirent Ci. ep.; occ. kak kraj, kako deželo obhoditi, prepotovati, potovati po čem: praedia, oram maris Ci., Marcio et Atilio Epirus, Aetolia et Thessalia circumeundae assignantur L. se določijo za obhod, pater omnipotens ingentia moenia caeli circumit O.; z ad: haud ignarus erat circumitam ab Romanis eam (Hispaniam) legatis ad sollicitandos principum animos L.

Opomba: Star. inf. pr. pass. circumirier Pl.; vulg. fut. circumiet It.

circumplector -ī -plexus sum obje(ma)ti, okleniti (oklepati), obda(ja)ti: Plin., Stat., Suet., domini patrimonium circumplexus quasi thesaurum draco Ci. skupaj držati, balteus circumplectitur pharetram V.; pren.: collem opere C. obgraditi, oppidum tragulis Auct. b. Hisp.; animum... meum... imago quaedam circumplectitur Gell. — Star. act. soobl. circumplectō -ere: Gell., Ap., meum collum circumplecte Pl., foramina laminis circumplectito Ca.

cīvis (st.lat. ceivis) -is, star. abl. cīvī, klas. večinoma cīve, m, f

1. državljan(ka), meščan(ka) (iz mesta z lastno upravo, oz. ustavo): utrum mucrones in cive an in hoste figantur Ci., cives exhortor in hostem O., et civibus et sociis gratissimus Ci., c. bonus, improbus, perditus Ci., cives veteres, novi L., esse pro cive Ci., se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan, facere aliquem civem N.; pogosto civis Romanus (tudi v pl.): illa vox et inploratio „Civis Romanus sum“ Ci., non dubitavit supplicia, quae in servos constituta sunt, in cives Romanos expromere Ci., fieri civem Romanum Ci., se pro cive Romano ferre L. delati se rim. državljana; pren.: civis totius mundi Ci. svetovljan, caeli c. Fulg. Kot fem.: c. femina Pl., c. virgo Ter., c. Attica Ter. atenska meščanka, is uxorem Acarnanam civem duxit N. Akarnanko, civis Carthaginiensis, filia Hasdrubalis L., cives Romanae L. Rimljanke, virgo civis Corinthia Vitr.

2. occ.
a) sodržavljan(ka), someščan(ka): cives mei Pl., te metuunt omnes cives tui Ci., admonemus nos cives eorum esse L., cives cum civibus de virtute certabant S., o cives, cives, quaerenda pecunia primum est H., quae nos eorum civibus tribuimus Cu.; kot fem.: defende civīs tuas, senex Pl.
b) državljan = podložnik, podanik: corpori ut rex civibus suis... (dicitur imperare) Ci.

clāmor -ōris, m (clāmāre)

1. glasno klicanje, kričanje, vpitje: clamor ingens V., Cu., varius ac dissonus Cu., clamores dissoni, incerti L., cl. mulierum T., fit clamor tota domo Ci., clamor a vigilibus tollitur Ci. stražniki zaženejo krik, cl. oritur, exoritur S., caelestis clamor Ci. glas z neba, erant convivia non illo silentio praetorum, sed cum maximo clamore Ci., resonat clamoribus aether V. odmeva, clamor implet valles Cu.

2. occ.
a) pohvalno klicanje, radosten krik, vrisk(anje): clamor gratulantium L., laudantium Q., militum gaudentium T., clamore et plausu Ci., T., illi viri magno illud clamore approbaverunt Ci., primus clamore secundo exit locus Hippocoontis V.
b) divje, zoprno vpitje, razgrajanje (kot izraz nezadovoljstva): Fufium clamoribus et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., clamore populi infesto atque inimico excitatus Ci., cl. utrimque, undique concursus H.
c) bojni krik, bojno vpitje: Val. Max., Sen. ph., saepe clamore ipso militum magnas copias pulsas esse Ci., exoritur clamorque virûm clangorque tubarum V., rursusque Latini clamorem tollunt V. zaženejo bojni krik, clamore sublato procurrere L., clamor hostium subitus Ph.
č) jok(anje), javk(anje), tarnanje: aegri Cels., supremus (umirajočega) O., lugubris Cu., pavidus clamor fugientium L., cl. paventium L., lacrimas effudit et locum clamore implevit V., matres femineum clamorem ad sidera tollunt V.
d) (večinoma pesn.) krik (vpitje, vrišč) živali: gruum Lucr. krikanje žerjavov, mergi clamorem ferunt ad litora V., clamores (drugi berejo clangores) laetissimos edere Suet. (o orlu).

3. pren. (o stvareh) odmev, jek, šum, hrušč: ter scopuli clamorem dedere V., montium clamor H. — Star. soobl. clāmōs -ōris, m: Q.

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

clipeus, star. clupeus, -ī, m, redkeje (neklas.) clipeum (clupeum, napačno clypeum) -ī, n

1. okrogel ščit iz medi ali z medjo okovan (prim. parma, scūtum): gestandus peregre clipeus Pl., (Epaminondas) quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum maximis clipeis... uterentur N., arma clupeus sarisaeque illis L., nec clipei currusve sonant V., bella movet clipeus O., arma his imperata galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., clipeum ingens V., clupeus rotundus est et ex aere Plin.; preg.: clipeum post vulnera sumere O. = kaj prepozno storiti; pren. ščit = zaščita, zaščitnik: Cl.

2. pren. (o ščitastih stvareh)
a) (nebesni) svod: in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr.
b) sončna obla: ipse dei clipeus... mane rubet O.
c) ščitast, okrogel izpodnebnik, ščitast meteor: Sen. ph., Plin.
č) na ščitasti plošči vrezano doprsje, poprsje, medaljon: Plin. (z obl. clupeus), Dig., clipeum argenteum... cum imagine Barcini Hasdrubalis L., clipea inaurata L., decretus est ei clipeus aureus Suet., clipeus auro et magnitudine insignis T.
d) okrogla kovinska plošča, ki so jo spuščali v kurišče: Vitr.

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

cōdex, star. caudex, -icis, m (cūdere)

1. drevesno deblo, panj: Col., codice misso, quem vix iuga bina moverent O., caudicibus sectis truditur e sicco ligno radix V.; occ. klada, v katero so dajali sužnje: Pl., Pr., Iuv.; kot psovka štor, klada: codex, non mulier Petr.

2. met. bukve (ker so starodavniki sprva pisali na lesene tablice, prevlečene z voskom), knjiga, zvezek, spis, zapisnica: L. Piso multos codices implevit earum rerum, in quibus... Ci., plurium tabularum contextus caudex apud antiquos vocatur Sen. ph., testamentum duobus codicibus scriptum Suet. napisana v dveh knjigah, codices membranei vel chartacei vel etiam eborei Icti., ad Iudaeorum codices provocare Aug. = sveto pismo stare zaveze, ut in Latinis codicibus habemus Hier.; occ.
a) priročna knjiga za račune, glavna knjiga, knjiga dohodkov in stroškov: in codicem acceptum et expensum referri debuit Ci., in codicis extrema cera nomen in litura fecit Ci. na zadnji plošči je zapisal postavko.
b) sveto pismo: tenenti (tibi) codicem somnus obrepat Hier.

coëmptiōnālis -e (coëmptiō) ki spada k nakupovanju: senex Pl. star suženj izvrženec, ki se je dobil povrh pri nakupu drugih (po drugih pa: starec, primeren za sklenitev navideznega zakona); v pl. = stari sužnji izvrženci: Curius in Ci. ep.

cōgnōmentum -ī, n (razširjena star. soobl. = cōgnōmen)

1. priimek: Pl., S. ap. Gell., cognomento qui (Heraclitus) σκοτεινός perhibetur Poeta ap. Ci., augetur Agrippina cognomento Augustae T., Londinium cognomento coloniae non insigne T. z naslovom, častnim imenom, Cilicum nationes, quibus Clitarum cognomentum T., Rhenum verso cognomento Vahalem dicunt T. (v mislih je treba dodati osnovni pojem fluvium), mensis Aprilis Neronis cognomentum acciperet T. („Nerōnēus“, sc. mensis).

2. ime: (Arminii frater) cognomento Flavus T., libertus Agrippinae cognomento Mnester T., in suum cognomentum adscisci imperatores T.

collibet (conlibet), star. collubet (conlubet) -libuit (-lubuit) ali -libitum (-lubitum) est (z)ljubi se (hoče se, ugaja) komu poleg tega (vrh tega), volja je koga poleg tega (vrh tega): Col., si quid collibuit Ter., si collibuisset, ab ovo usque ad mala citaret H. če bi se mu pa (za)hotelo; z dat.: si lenocinium forte collubitum est tibi Pl., simul ac mihi collibitum est Ci., matres familias pati, quae victoribus conlubuissent S. kar se je zmagovalcem zljubilo; z dat. in inf.: potare tecum collubitum est mihi Pl., simul ac mihi collibitum sit de te cogitare Ci. ep.

comedō -ere -ēdī -ēsum in -ēssum, redk. -ēstum (cum in edere)

I. trans.

1. pojesti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Ca., Cat., Mart., Suet. idr., prandium Pl., ex se natos Ci. (o Saturnu), celerius potuit (venenum) comestum quam epotum in venas … permanere Ci., haec porcis hodie comedenda relinques H., c. panem Afer ap. Q., cotidianum panem Eccl.; pren. z abstraktnim obj.: quid scientiae comedendum mihi apponeret Aug.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest (gl. opombo) Pl., cenā comesā venire Varr. = prepozno priti.

2. pren.
a) z acc. personae: aliquem totum c. Luc. ap. Non. koga iz (gole) ljubezni snesti (hoteti), molles pueros oculis c. Mart. z očmi požreti = oči poželjivo v … dečke upreti, se c. Pl. izjedati se (od bolečine, žalosti idr.), qui se ipse comest Ci. ap. Non.
b) z acc. rei zažreti (zažirati), (skozi grlo) pognati (poganjati), potratiti, zapraviti (zapravljati): rem, argentum, aurum Pl., dotem alicuius Tit. ap. Non., pecuniam paternam Nov. ap. Non., dona Afr. ap. Non., bona alicuius Ci., H., patrimonium Ci., Q., beneficia alicuius Ci., cantherium Ci. ep. ceno konja skopljenca ali zanj izkupljeni denar; redk. c. aliquem = c. alicuius pecuniam ali rem familiarem uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati) koga, imetje koga pognati (poganjati): Varr. ap. Non., hostīsne an civīs comedis, parvi pendere Pl., at ego … hunc comedendum vobis propino et ebibendum Ter. a jaz vama prepuščam njegovo kuhinjo in klet, cito rapturus de nobilitate comesa quod superest Iuv. —

II. intr. jesti, zauži(va)ti od česa: de caelesti pane Hier.

Opomba: Kontr. obl. comēs (= comedis), comēst (= comedit), comēstis (= comeditis), comēsse(s) (= comēdisse[s]): Pl., Ci. idr., comēstur (= comeditur): Lact. — Star. obl. comedim itd. (= comedam [cj. pr.]): Kom., Ci. ep., comēssis (= comēderis): Pl.

commōnstrō, st.lat. commōstrō, -āre -āvī -ātum natančno (po)kazati, podrobno izkaz(ov)ati: hominem alicui Pl., Ter., viam, alicui aurum Ci.

Opomba: Star. commōnstrāssō (= commōnstrāverō): Pl.

compère [kɔ̃pɛr] masculin, vieilli boter, kum; familier tovariš, drug, prijatelj(ček); oseba, ki je tajno s kom domenjena za varanje občinstva

le prestidigitateur avait deux compères dans la salle iluzionist je imel dva skrivna pomagača v dvorani
être compère et compagnon (familier) biti neločljiv, biti ena duša in eno srce
bon, joyeux compère veseljak
fin, rusé compère (star) lisjak, zvitorepec

compēscō -ere -pēscuī (—) (iz *comparcscō, prim. star. comparsit = compescuit Ter. ap. P. F., parcere, parcus)

1. okleniti (oklepati), utesniti (utesnjevati), zadrž(ev)ati: qui (Pluto) ter amplum Geryonem Tityonque tristi compescit undā H., neque compedibus nec me compesce catenis O., equum celerem artato c. freno T.

2. pren. zatreti (zatirati), (za)dušiti, (za)moriti, (u)krotiti, brzdati: Pr., Lucr., Suet. idr., cretam Tit. ap. Non. razteptati, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., c. mentem (nejevoljo) H., risum mappā H., clamorem H., curas O., timor officium cautus compescit O. zavira, sitim compescuit unda O. je pogasila, famem compescunt poma Sen. tr. utešijo, c. ignes ignibus O., incendia Plin. iun. (po)gasiti, ramos V. ali luxuriantia H. ali spatiantia (arborum) bracchia O. ali arundinem, vitem Col. obrez(ov)ati, culpam ferro V. škodo iztrebiti = bolno ovco zaklati, mores dissolutos vi Ph., alicuius furorem armis Vell., damna cantu (= solari) Stat., civem seditiosum Q., seditionem T., tumentes populos Plin. iun.; z inf.: compesce in illum dicere iniuste Pl. nehaj, nikar. Opomba: Prisc. navaja sup. compescitum, ne da bi ga izpričal.

conciliābulum, star. conciliābolum, -ī, n (conciliāre) zbirališče, shajališče, sestajališče, javni prostor, tudi trg, kraj sodišča: supplicationem in urbe et per omnia fora conciliabulaque edixerunt L., coniurationem facere per omnia conciliabula universae gentis L., per conciliabula et coetus T., spectaculorum c. Tert. javna gledališča, conciliabula martyrum Hier. zbirališča, kjer se mučeniki javno izpovedujejo; occ. šalj. nahajališče zlega (zla): damni conciliabolum, tudi le conciliabolum Pl. blodišče.