Franja

re-tundō -ere, retudī in rettudī (= *retutudī), retūnsum, mlajše retūsum „nazaj klepati“

1. nazaj pahniti (pehati), nazaj poriniti (porivati), nazaj odriniti (odrivati), nazaj (od)gnati: Boreas retundit pelagus Lucan.; pt. pf. retūsus 3 odbit, odsevajoč: fratre (sc. lunae, tj. sole) retuso Cl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: tela retusa cadunt O., gladios incuriā hebetari retundique Plin. iun.; od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top: ferrum V., securis Plin.; pren.: cuius nuper ferrum rettuderim Ci. = čigar morilsko nakano sem spodnesel (onemogočil), retundere tela coniurationis Ci., censorium mucronem Ci., gladios in rem publicam destrictos Ci. = ubraniti, preprečiti državi namenjeno (zoper državo naperjeno) nasilje, mucronem stili Ci. ali ingenii Q. ublažiti ostrost pisave, ostrost duha.

3. metaf. zadržati (zadrževati), (u)dušiti, (za)dušiti, (u)krotiti, (o)brzdati, (po)miriti, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (o)slabiti, (u)blažiti (ublaževati): improbitatem alicuius Lentulus ap. Ci. ep., animum, qui luxuriā diffluit Ter., satis rettudi superbiam Ph., retundere impetum L. ali hostem L. manjšati sovražnikovo silovitost, zadušiti (obrzdati) njegovo ognjevitost, aciem oculorum Sen. rh., linguas Aetolorum L. utišati, zavezati, mihi cor retunsum est Pl. srce mi je otopelo, moje srce je postalo brezčutno (neobčutljivo); od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top, oslabel, slab(oten): retusa ingenia Ci. (naspr. acuta ingenia), cor retusum Cl. otopelo, brezčutno, fervor belli Sil. zadušen, stella crine retuso Cl. s temnim repom.

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

rézati couper, tailler, trancher ; (kamen) tailler, graver ; (žival) châtrer, castrer, bistourner, couper ; (rušo) couper, enlever à la bêche ; (steklo) tailler

v baker rezati graver sur cuivre
rezati jo kam marcher, aller quelque part
dobro rezati (nož) bien couper (ali trancher), être bien coupant (ali tranchant)
rezati obraz (o vetru) fouetter (ali cingler) le visage
to mi reže srce (figurativno) cela me fend (ali perce) le cœur, cela me navre

rézati cortar ; (meso) tajar ; (pečenko) trinchar ; med sajar, cortar ; (skopiti) castrar ; (karte) cortar

rezati v les (kamen) grabar en madera (en piedra)
rezati ovinek (o avtu) cortar una curva
rezati vino cortar (ali mezclar) el vino
rezati obraz (o vetru) cortar la cara
rezati zrak (o letalu) cortar el aire
rezati v baker grabar en cobre
mraz je, da kar reže (obraz) hace un frío que corta (la cara)
to mi reže srce esto me parte el corazón (ali el alma)

rive [ráiv] prehodni glagol & neprehodni glagol
preklati (se), razklati (se), (raz)cepiti (se), (raz)trgati (se), póčiti (o srcu)
figurativno streti (srce)

it rives the heart človeku se trga srcé

rocky¹ [rɔ́ki]

1. pridevnik (rockily prislov)
kamnit, skalnat; poln (skalnatih) grebenov ali sten
figurativno trden kot skala, soliden, trpežen; trd, nepopustljiv
sleng nesiguren, nezadovoljiv

a rocky heart srce iz kamna

2. samostalnik množina

the Rockies; pogovorno (= Rocky Mountains) Skalne gore (v zapadni Ameriki)

rok|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
velik kot roka handgroß
hrbtišče roke der Handrücken

2. oseba:
čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
roka pomoči die helfende Hand
močna roka figurativno der starke Mann
trda roka harte Hand
|
figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
roko na srce Hand aufs Herz
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
položiti roko nase Hand an sich legen
položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

iz roke aus der Hand
branje iz roke die Handlesekunst
igra iz roke das Handspiel
izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

na roko auf die Hand
na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
na levo roko links
na desno roko rechts

pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

v roko in die Hand
udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

v roki in der Hand
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

z roko mit der Hand, tehnika von Hand
z eno roko einarmig
gib z roko die Handbewegung
šport igra z roko das Handspiel
delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
iti z roko preko česa streichen über
opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

za roko für die Hand
obveza za roko der Armverband
opora za roko die Handstütze, die Handauflage
trikotna ruta za roko die Armschlinge
prijeti za roko an der Hand nehmen
prositi za roko anhalten um
voditi za roko an der Hand führen

imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
z obema rokama mit beiden Händen
roke množina die Hände, die Arme
čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
nega rok die Handpflege
dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
dati roke v bok die Hände einstemmen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
imeti polne roke volle Hände haben
imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
meti si roke sich die Hände reiben
umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

iz rok aus den Händen
iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
dati iz rok fortlegen, weglegen
izbiti iz rok aus der Hand schlagen
izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

na rokah auf den Händen
šport stoja na rokah der Handstand
skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

od rok von der Hand, von den Händen
iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

v rokah in den Händen, in der Hand
v otroških rokah in Kinderhand
imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

z rokami mit den Händen
z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
kroženje z rokami šport das Handkreisen
kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
krema za roke die Handsalbe, Handcreme
naslonjalo za roke die Armlehne

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

rubare v. tr. (pres. rubo)

1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega

2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali

3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna

sacro¹

A) agg.

1. relig. svet; sakralen; cerkven:
arte sacra sakralna, cerkvena umetnost
i sacri bronzi zvonovi
sacro collegio kardinalski kolegij
Sacro Cuore Sveto srce Jezusovo
la Sacra famiglia Sveta družina
fuoco sacro, morbo sacro med. pog. herpes
musica sacra cerkvena glasba
paramenti sacri mašna oblačila
il poema sacro lit. Božanska komedija
sacre rappresentazioni gled. misteriji
Sacra scrittura Sveto pismo

2. ekst. svet; nedotakljiv:
l'ospite è sacro gost je svet

3. posvečen

B) m sveto:
il sacro e il profano sveto in posvetno

saigner [sɛnje] verbe intransitif krvaveti (du nez iz nosu) verbe transitif puščati kri (quelqu'un komu); zaklati (žival) odvesti stran (vodo), osušiti (travnik)

se saigner izkrvaveti, figuré žrtvovati se
la plaie saigne encore rana še krvavi; figuré bolečina je še živa
saigner un apoplectique puščati kri apoplektiku
se saigner aux quatre veines svoje zadnje dati (pour quelqu'un za koga)
saigner un porc, un poulet zaklati prašiča piščanca
saigner un fossé izpustiti vodo iz jarka
saigner à blanc popolnoma izmozgati izčrpati
le cœur me saigne srce mi krvavi
saigner les contribuables izsesavati davkoplačevalce, davčne zavezance

saliō² -īre, saluī (redko saliī), saltum (domnevni indoev. kor. *sal- hiteti, skakati; prim. gr. ἅλλομαι (iz *σάλi̯ομαι) skačem, skakljam, lat. salāx, saltō, saltus (skok), salebra, Saliī)

1. intr.
a) skočiti (skakati), skakljati, skakútati, poskákati (poskakováti), húpkati, hôpsati (hópsati), tekljáti, plesati, poplesavati, poplesovati: PR., FL. idr., saliendo sese exercere PL., vulpes uvam appetebat summis saliens viribus PH., salire saxo (abl. = de saxo) PL., de muro, per (čez, prek(o)) praecipitia et praerupta, super vallum L., unctos saluere per utres V., in aquas O., ultra limites clientium salis avarus H.; o živalih: aves ambulant quaedam, saliunt aliae ut passeres PLIN., salire per flammas O., in gurgite O. (o žabah), caprae ferae, quae saliunt e saxo pedes sexagenos CA. FR.; metaf. o stvareh: salit horrida grando V., cum saliente graves ceciderunt grandine nimbi O., saliens sal TIB. ali saliens mica (sc. salis) H., mica saliens O. daritvena sol, poskakujoča v ognju (kot ugodno znamenje).
b) (o tekočinah, poseb. o vodi) skakati, skakljati = teči, curljati, vrvrati, brbotati, brbrati, žuboreti, šumljati, šumot(lj)ati: VARR., COL. idr., ut in culleum de dolio vinum salire possit CA., in ovo gutta ea salit palpitatque PLIN., saliens unda O., dulcis aquae saliens rivus V., personae, e quarum rostris aqua salire solet ULP. (DIG.), aqua saliens PLIN. IUN. žuboreča voda, potočnica (naspr. fons, puteus), in peristylo saliens aqua SUET. ali salientes aquae FRONT. vodomet (vodometi); od tod subst. salientēs -ium, m (sc. fontes) vodometi: CI. EP., VITR., PLIN., DIG., FRONT..
c) (o telesnih udih) poskočiti (poskakovati), utripniti (utripati), zatripati, trzniti (trzati): cor ... iamdudum salit PL., ut cor ei saliat PL. da mu srce od veselja poskakuje, cor tibi rite salit? PERS., SEN. TR. ti srce mirno utripa?, quanto salierunt pectora voto STAT., salientia viscera, pectora trepido salientia motu, venae salientes O., supercilium salit PL. trza, si membrum aliquod salierit AUG., dum eis membrorum quaecumque partes salierint ISID.; pesn.: aliena negotia centum per caput et circa saliunt latus H., e terra exorta repente arbusta salierent LUCR.

2. trans. zaskočíti (zaskakováti), naskočíti (naskakováti) zaradi parjenja, paritve, jár(č)iti, o ptičih rástiti, oploditi (oplájati, oplojeváti): verres incipit salire VARR., equus matrem saliret VARR., Venerem salientum laeta retractat LUCR.; o pavih, gosjakih: VARR.; pass. saliri: VARR., laeta salitur ovis O. se pari, se pusti naskočiti.

Opomba: Nenavadni pf. salībit (tj. salīvit): IT.

sano

A) agg.

1. zdrav:
sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
sano e salvo živ in zdrav
essere sano di mente biti umsko zdrav
fare sano ozdraviti

2. zdrav (brez hib, okvar):
cuore sano zdravo srce
frutta sana zdravo sadje
dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati

3. zdrav, zdravilen:
clima sano zdravo podnebje

4. cel; nareč. ves:
di sana pianta popolnoma, scela

5. pren. zdrav, pošten

B) m (f -na) zdrava oseba

sbagliare

A) v. tr. (pres. sbaglio)

1. motiti se, zgrešiti:
sbagliare il colpo zgrešiti strel
sbagliare i conti zmotiti se pri računu
sbagliare mestiere zgrešiti poklic
sbagliare un selvatico lovstvo žarg. zgrešiti strel

2. narediti napako, zamenjati:
sbagliare indirizzo, numero zmotiti se v naslovu, zavrteti napačno telefonsko številko

B) v. intr. zmotiti se; zamenjati; narediti napako, zagrešiti kaznivo dejanje:
il cuore non sbaglia mai srce se nikoli ne moti
se ha sbagliato, è giusto che paghi če je naredil napako, je prav, da za to plača

C) ➞ sbagliarsi v. rifl. (pres. mi sbaglio) motiti se:
se non sbaglio če se ne motim

schiantare

A) v. tr. (pres. schianto)

1. podreti, podirati; zlomiti; ruvati

2.
schiantare il cuore pren. streti srce

B) v. intr. pog. crkniti, crkavati; gagati:
schiantare dalla fatica gagati od napora

C) ➞ schiantarsi v. rifl. (pres. mi schianto) zlomiti, razbiti se:
la barca si è schiantata contro gli scogli čoln se je razbil ob čereh

scrivere^* v. tr. (pres. scrivo)

1. pisati

2. zapisati; zabeležiti; sestaviti, sestavljati:
scrivere sotto dettatura pisati po nareku
scrivere il testamento sestaviti oporoko

3. pisati, objaviti, objavljati (v):
scrivere su una rivista objaviti v reviji

4. zapisati, trditi (v svojih delih):
Machiavelli scrive che... Machiavelli piše, da...

5. knjižno zapisati, vtisniti:
scrivere qcs. nel cuore kaj zapisati v srce
scrivere una bella pagina nella storia zapisati se z zlatimi črkami v zgodovino

séči, ségati

seči do s'étendre jusqu'à, aller jusqu'à, s'élever jusqu'à, atteindre à
seči po chercher à prendre (ali saisir) quelque chose, (é)tendre la main vers quelque chose
seči v, vmes intervenir, s'interposer dans
seči v pravice koga empiéter sur (ali usurper) les droits de quelqu'un
seči komu v besedo couper la parole à quelqu'un, interrompre quelqu'un
seči nazaj (časovno) remonter à
seči komu v roko donner (ali tendre) la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
seči komu v srce toucher quelqu'un, aller droit au cœur de quelqu'un
v žep seči mettre la main dans (ali à) la poche
kakor daleč seže oko à perte de vue
ne seže mu do gležnjev il ne lui arrive pas à la cheville