Franja

enderezar [z/c] zopet zravnati; v red spraviti, poravnati; posvetiti; usmeriti, voditi; kaznovati

enderezarse zravnati se

endetter [ɑ̃dɛte] verbe transitif zadolžiti, spraviti v dolgove

s'endetter zadolžiti se, zabresti v dolgove, napraviti dolgove

enfocar [c/qu] vizirati; na pravi tir spraviti

engranger [ɑ̃grɑ̃že] verbe transitif spraviti v skedenj, v kaščo (la moisson žetev); figuré uskladiščiti, dati v rezervo

ēnītor -nītī -nīsus, starejše -nīxus sum

I. intr.

1. s težavo (s trudom) izmotati se, prerivati se, prodreti (prodirati): eniti per adversos fluctus ingenti labore remigum L., eniti per undas Cu., dum per angustias aditūs enituntur T., enisae legiones in aperta T.; occ. s trudom spraviti (spravljati) se kvišku, (s)plezati kvišku, vzpe(nja)ti se: adeo erat impedita vallis, ut in ascensu, nisi sublevati a suis, primi non facile eniterentur C., enituntur in verticem montis Cu., eniti in altiora T.; pesn.: viribus furcarum eniti V. vzpenjati se ob … : pren.: nihil tam alte natura constituit, quo virtus non posset eniti Cu. povzpeti se; v tem (occ.) pomenu tudi z acc. = zlesti, splezati na kaj, prelesti kaj: cum Pyrenaeum eniterentur T., eniti Alpes T., aggerem T., spatium Col.

2. pren. napenjati se, truditi se, prizadevati si: eniti pro aliquo Ter., in aliqua re Ci., Hercules enisus arces attigit igneas H.; z zaimenskim acc.: quid (quantum) eniti possum Ci.; z inf.: simul eniterer quam maxumo usui esse populo Romano S., lacerare et frangere enitar H., nec sic enitar tragico differre colori H.; s finalnim stavkom: enitendum est Miloni, ut tueatur dignitatem suam Ci., ab adulescentia ita se enisum, ut ab optumo quoque probaretur S., enitimini, ne ego meliores liberos sumpsisse videar quam genuisse S.; v pass. pomenu: ab isdem illis fautoribus … enisum (est), ne decretum fieret S.

— II. trans.

1. (po)roditi: Val. Max., Plin., Suet., eniti plures partus L., enixa servitio V. (o Andromahi, ki je v sužnosti Piru rodila sina Molosa), enixa est ignes iugalīs V., quem Plēias enixa est O., enixa est utero infantem O., Roxane praegnans est; optamus, ut marem enitatur Cu., coniux sex partus enixa T., eniti filiam Plin. iun., in luco Martis duos pueros Iust.; v pass. pomenu: Aug., in luco Martis enixi Iust.

2. (o živalih) povreči, skotiti: Plin., sus triginta capitum fetus enixa V. — Pogosto adj. pt. pf. ēnīxus (ēnīsus) 3, adv. ēnīxē (ēnīsē) naporen, stanoviten, vnet, hiter, marljiv, prizadeven, živ (o prošnji): Front., Amm., enixa virtus L., enixo studio L., opera enixior Plin., Sen. ph.; adv.: Pl., Iust., Amm., meam causam … omnes boni proprie enixeque susceperant Ci., enixe aliquem iuvare C., enixe oboedire, enixe obstare, enixe operam navare L., eo enixius ad bellum adiuvare L., quo enixius opem ferret Suet., enixius orare, enixius exorare (moliti) Eccl., aliquem enixissime iuvare Suet.

enloquecer [-zc-] spraviti ob pamet

enloquecerse pamet izgubiti
enloquecerse de ira pobesneti od jeze

ennuyer [ɑ̃nɥije] verbe transitif dolgočasiti; spraviti v slabo voljo, ozlovoljiti; vznemirjati, delati skrbi (quelqu'un komu); nadlegovati, motiti, iti na živce (quelqu'un komu)

s'ennuyer dolgočasiti se; hrepeneti, koprneti (de po)
ennuyer le public, son auditoire dolgočasiti publiko, svoje poslušalce
cela m'ennuierait d'arriver en retard bilo bi mi neprijetno, če bi zamudil (prišel prepozno)
s'ennuyer comme une carpe na smrt se dolgočasiti
il s'ennuie de son pays dolgčas mu je, hrepeni po domovini, ima domotožje

enrabiar spraviti v besnost

enrabiarse pobesneti

enrielar v tek spraviti

ensañar spraviti v besnost

ensañarse pobesneti
ensañarse con su víctima naslajati se ob mukah svoje žrtve

ensconce [inskɔ́ns] prehodni glagol
spraviti kam, skri(va)ti, zaščititi

to ensconce o.s. skriti se

enshrine [inšráin] prehodni glagol
spraviti v skrinjo, varno spraviti; imeti za sveto

ensilage [énsilidž]

1. prehodni glagol
v silos spraviti, silirati

2. samostalnik
silaža, kisal

entablar opažiti; spraviti na tapeto; podvzeti, začeti, lotiti se; v deščice dati

entablar una acción vložiti sodno tožbo
entablar un pleito, entablar un juicio pravdati se

entangle [intǽŋgl] prehodni glagol
zamotati, zaplesti, omrežiti; spraviti v zadrego

to be entangled in s.th. biti v kaj zapleten
to become entangled with kompromitirati se s

entnerven znervirati, spraviti ob živce

entrujar spraviti v skedenj; vtakniti

envoûter [ɑ̃vute] verbe transitif začarati, uročiti; fascinirati; spraviti pod svoj vpliv

cette femme l'a envoûté ta ženska ga je začarala

équilibrer [-bre] verbe transitif uravnovesiti, spraviti v ravnotežje, uravnotežiti; izravnati

s'équilibrer biti v ravnotežju
équilibrer un budget uravnovesiti proračun
équilibrer les comptes saldirati konte

erdrücken zadušiti, udušiti; figurativ spraviti na kolena