Franja

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares

štála (-e) f pog. (hlev) stalla:
soba je prava štala la stanza è una vera stalla

štúdijski (-a -o) adj. šol. di studio, degli studi:
študijski predmet materia di studio
študijski program programma degli studi
študijska soba studio
študijsko potovanje gita di studio
študijska knjižnica biblioteca di studio
študijsko leto anno accademico
študijska smer indirizzo di studio

štúdijski

študijska soba estudio m, gabinete m de trabajo
študijska knjižnica biblioteca f de trabajo
biti na študijskem potovanju viajar en plan de estudios

tendu, e [tɑ̃dü] adjectif napet (tudi figuré); nategnjen, iztegnjen; prisiljen (slog)

à bras tendus z iztegnjenimi rokami
chambre féminin tendue d'un papier bleu z modrim papirjem tapecirana soba
politique féminin de la main tendue politika sprave
poings masculin pluriel tendus v znak sovraštva dvignjene pesti
rapports masculin pluriel tendus napeti odnosi
il est très, tendu zelo je zaskrbljen

tújec étranger moški spol

soba za tujce chambre ženski spol à louer, chambre d'hôtel
sovražen do tujcev xénophobe

tújski étranger, des étrangers

tujska legija légion étrangère
tujski promet tourisme moški spol
tujska soba chambre d'hôtel, chambre à louer

tújski extranjeto

tujski promet turismo m
urad za tujski promet oficina f de turismo
tujska legija legíon f extranjera
tujska soba (soba za goste) cuarto m de huéspedes

účen d'enseignement, d'apprentissage

učna doba (temps moški spol d')apprentissage moški spol
učna knjiga livre moški spol de classe (ali d'étude), manuel moški spol, cours moški spol, précis moški spol
učna metoda méthode ženski spol d'enseignement
učna moč enseignant moški spol, pédagogue moški spol
učni načrt plan moški spol d'études, programme moški spol des études, programme d'enseignement
učno osebje personnel enseignant
učna snov matière ženski spol d'enseignement
učna soba (salle ženski spol de) classe ženski spol
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
učni zavod établissement moški spol d'enseignement, institution ženski spol scolaire, école ženski spol

účen (-čna -o) adj. šol. di insegnamento, didattico; insegnante:
učna ura lezione
učna snov materia d'insegnamento
učni načrt programma (d'insegnamento)
učna soba aula, classe
učni jezik lingua d'insegnamento
učna doba apprendistato, tirocinio
učno osebje corpo insegnante

ugájati

ugaja mi... I like, I am pleased with, I relish; I am fond of, I love, I am partial to; I find it agreeeable; (ustreza mi) it suits me, it is convenient to me
to mi ugaja I am pleased with it, it pleases me
ne ugaja mi... I don't like, it displeases me, (mrzim) I detest, I abhor, I am loath to...
kakor vam ugaja as you like
meni ugaja (je všeč) I have taken a fancy (ali a liking) to...
ti ta soba ugaja? does this room suit you?
kako vam ugaja naše mesto? how do you like our town?
kako ti ugaja to vino? how do you find this wine?
ta vrsta glasbe mi ne ugaja that sort of music does not appeal to me
ta kava mi ni ugajala (prijala) I did not like this coffee
misel, da bi ostal tu, mi ne ugaja I do not relish the idea of staying here

úlica street, (ozka, majhna) lane, alley

na úlici in the street, ZDA on the street
glavna úlica main street, high street
enosmerna úlica one-way street
stranska úlica side street
čez úlico across the street
slepa úlica cul-de-sac, street with a dead end, dead-end street, figurativno blind alley, dead end
tlakovana, asfaltirana úlica paved, asphalted street
živahna úlica busy (ali crowded) street
človek z úlice the man in the street, man on the Clapham omnibus
prodaja na úlici street sale
seznam úlic street directory
čiščenje úlic street cleaning, scavenging
soba gleda na úlico the room faces the street
za parkiranje prepovedana úlica no-parking street
v kateri úlici stanujete? which street do you live in?
postaviti na úlico (na cesto) to turn out, to put out (in the street)
za promet zaprta úlica! street (ali road) closed for traffic!

umirajoč [ó] (-a, -e) sterbend
… za umirajoče/umirajočega Sterbe-
(bolnišnica die Sterbeklinik, soba das Sterbezimmer, zakramenti Sterbesakramente množina, molitev das Sterbegebet)

umre|ti [é] (-m) umirati sterben; (izgubiti življenje) umkommen, ums Leben kommen; den Tod finden (im Kampf …)
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti na grmadi den Flammentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
umreti od lakote den Hungertod sterben, verhungern
umreti od pijače sich zu Tode trinken
umreti od žeje verdursten
umreti v boju den Soldatentod sterben
umreti za sterben für, boleznijo: an (einer Krankheit) sterben
tisti, ki umre prvi pravo der Erstverstorbene
ki je mlad umrl [frühverstorben] früh verstorben
narkoman, ki je umrl zaradi prevelike doze mamila der Drogentote
oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
soba, kjer je nekdo umrl das Sterbezimmer

unfurnished [ʌnfə́:ništ] pridevnik
neopremljen (s pohištvom), nemebliran; prazen

an unfurnished room neopremljena, prazna soba

unused [ʌnjú:zd] pridevnik

1.
neuporabljan, še neuporabljen, nov

unused room neuporabljana soba
unused capital ekonomija mrtev kapital

2.
nenavajen, malo vajen (to na)

uporába (-e) f uso, impiego, fruizione, utilizzazione; ricorso:
navodila za uporabo istruzioni per l'uso
zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso esterno, interno
predmeti za osebno uporabo (rabo) oggetti per uso personale
soba z uporabo kuhinje camera con uso di cucina
pospeševati uporabo računalnikov na različnih področjih stimolare l'impiego, l'utilizzazione dei computer nei vari settori
uporaba sile za dosego ciljev il ricorso alla violenza per il raggiungimento degli scopi
uporaba jedrske energije il nucleare
lingv. posebna vrsta uporabe pridevnikov un tipo particolare di aggettivazione
teh. uporaba sončne energije impiego del solare

urejèn settled; in (good) order; tidy

urejèna soba tidy room
dobro urejèna hiša well-regulated household
zadeva je urejèna the affair is settled
s tem je stvar urejèna that settles the question, that settles it
to je tako rekoč urejèno it's as good as settled

uso² m

1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

3. pravo služnost

4. vaja

5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi

6.
usi pl. uzusi

7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza

vacante nezaseden, prost, vakanten

habitación vacante prosta soba (npr. v hotelu)
empleo (ali plaza) vacante prazno (službeno) mesto
ocupar una vacante zasesti (prazno) mesto