Franja

láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
lahko dekle fille légère (ali volage)
lahko delo travail moški spol facile
lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
lahka smrt belle mort, mort douce
lahko vino vin léger, petit vin
lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
lahko légèrement, facilement, aisément
lahko dostopen d'accès facile
lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
lahko da il se peut que, peut-être
lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
lahko odidete vous pouvez partir
lahko se uči il apprend facilement
vzeti vse na lahko prendre tout à la légère

lakot|a¹ ženski spol (-e …) občutek: der Hunger (tudi figurativno); velika: großer Hunger, Bärenhunger, Riesenhunger; (požrešnost) Heißhunger
občutek lakote das Hungergefühl
medicina volčja lakota der Heißhunger
od lakote vor Hunger
oslabljen od lakote hungergeschwächt
smrt od lakote der Hungertod
umreti od lakote vor Hunger sterben, verhungern
potešiti lakoto den Hunger stillen
trpeti lakoto Hunger leiden

lákota famine, starvation, hunger; dearth

lákota (pohlep) (po) greediness, craving (after, for)
volčja lákota ravenous hunger
smrt od lákote starvation
potešiti komu lákoto to appease (ali assuage, allay) someone's hunger
utešiti si lákoto to appease (ali assuage, allay, satisfy) one's hunger
trpeti lákoto to be starved, to go hungry, to be famished
umirati, umreti od lákote to die of hunger (ali of starvation), to starve (to death)
umiram od lákote I'm dying of hunger
lákota požene volka iz gozda hunger is a hard taskmaster
protestni pohod proti lákoti hunger march
z lákoto prisiliti koga k... to starve someone into...

lampas -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs in -adēs (gr. λαμπάς)

1. plamenica, bakla, zublja, svetilo, sveča: ego illi oculos exuram lampadibus ardentibus Pl., vidi argenteum Cupidinem cum lampade Ci., ardentem coniecit lampada Turnus V., pingues l. O. smoleníce; missa haec face, hymenaeum, turbas, lampadas, tibicinas (o ženitovanjskih plamenicah, ki so jih uporabljali pri svatovščinah) Ter., od tod pesn. primā lampade Stat. ob (pri) prvi svatovščini; preg. v raznih reklih, povzetih po običaju pri (atenskem) teku z gorečimi voščenimi plamenicami, ki so jih morali tekmujoči tekalci ob koncu tekališča goreče izročati drug drugemu (današnja štafeta): nunc cursu lampada tibi trado Varr. = zdaj si ti na vrsti, zdaj tebi prepuščam svoje dosedanje opravilo, quasi cursores vitai lampada tradunt Lucr. končujejo tek življenja, qui prior es, cur me in decursu lampada poscis? Pers. = zakaj ne počakaš, dedič, na mojo smrt in poizveduješ o dediščini, dokler sem še živ?

2. metaf.
a) (o svetlobi nebesnih teles) svetilo, svetloba, svetlost, lesk, svit, sij(aj), luč: luciferā lampade exurat Iovis arietem Acc. ap. Prisc. (streli), solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Phoebeae lampadis instar V. podoba sončnega sija (sonca) = kakor sončni sij, kakor sonce, cum primā lustrabat lampade terras orta dies V. s prvim svitom, lampade clara perculsus Stat.; od tod meton. α) dan: nonā lampade Lucr. β) mesečina, pesn. = noč: decimā lampade Phoebes Val. Fl.
b) plameničast nebesni pojav (blesk), plameničast meteor: Sen. ph., nunc sparso lumine lampas emicuit caelo Lucan., quam solet aetherio lampas decurrere sulco Lucan., lampadas vocant plane faces Plin.

3. meton. svetilnica, svetilnik, svečnik: lampades igniferae Lucr., praecinctae lampades auro O., ferreae lampades ardentes Col., ahenea l. Iuv. — Soobl. lampada -ae, f svetilo: Iul. Val., Eccl.; dvomljivo pri Pl. in Ter.

Langeweile, die, dolgčas; Langeweile haben/verspüren dolgočasiti se; vor Langeweile od dolgočasja; vor Langeweile geplagt sein : X ist vor Langeweile geplagt Xa muči dolgčas, X se (na smrt) dolgočasi; aus Langeweile iz dolgočasja

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

languishing [lǽŋgwišiŋ] pridevnik (languishingly prislov)
ki peša, propada; koprneč, hrepeneč (for za)
počasen, omahljiv

a languishing death počasna smrt
a languishing illness zahrbtna bolezen

langweilen dolgočasiti (sich se), iti na živce; sich zu Tode langweilen na smrt se dolgočasiti; gelangweilt sein dolgočasiti se

last-ditch [lá:stdič] pridevnik
obupen, neomajen

last-ditch fight borba na življenje in smrt

Laterānus 3 Laterán(ov)

1. rodbinsko ime v rodu Klavdijev, Plavtijev in Sekstijev, poseb. Plautius Lateranus Plavtij Lateran, consul designatus v Neronovem času; zaradi soudeležbe v neki zaroti je bil obsojen na smrt in usmrčen: T.; (Plautius) Lateranus, konz. l. 94 po Kr.: Iuv. Plautii Laterani so imeli krasno poslopje na Celiju: egregiae Lateranorum aedes Iuv. ali Lateranae aedes Prud., pozneje basilica Laterana Hier.; to poslopje je Konstantin Veliki podaril rimskemu škofu; v njem so dolgo stolovali papeži (zdaj il Laterano).

2. Laterānus -ī, m Laterán, bog iz opeke (lateres) sezidanega ognjišča (focus): Arn.

latte

A) m

1. mleko:
latte crudo surovo mleko
latte pastorizzato pasterizirano mleko
latte omogeneizzato homogenizirano mleko
centrale del latte mlekarna
latte di gallina kulin. šodo s konjakom
fior di latte smetana
bambino di latte dojenček
da latte doječ
dente di latte mlečni zob, mlečnik

2.
la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

3.
latte di calce apneno mleko
latte di cocco kulin. kokosovo mleko
latte detergente kozmet. čistilno mleko

4. bot.
latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

B) agg. invar.
bianco latte mlečno bel

latter [lǽtə] pridevnik
drugi (omenjeni), zadnji

the former ... the latter prvi ... drugi
latter end smrt
arhaično latter grass otava
the latter years of one's life zadnja leta življenja
in these latter days dandanes
the latter half of June druga polovica junija

Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje

leibhaftig živi; sam, wie der leibhaftige Tod kot sama smrt; poosebljen; das leibhaftige schlechte Gewissen poosebljena slaba vest

lie^*4 [lai] neprehodni glagol
ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
peljati (pot)
pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
arhaično prenočiti, prespati
lov ne vzleteti (ptice)
vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
to lie asleep spati
to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
to lie close skrivati se
to lie hid pritajiti se, skriti se
to lie dead ležati mrtev
to lie dying umirati
sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
to lie in ruins biti v ruševinah
to lie sick ležati bolan
it lies at his door za to je on odgovoren
the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
the mistake lies here napaka je tukaj
to find out how the land lies videti od kod veter piha
as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
to lie in prison biti zaprt
to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
it lies in a nutshell to je na dlani
to lie open to biti čemu izpostavljen
to lie heavy (up)on težiti (krivda)
to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
to lie at the root of imeti korenine v
to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
to lie through peljati skozi (pot)
to lie under a charge biti obdolžen
to lie under a mistake motiti se
to lie under the necessity biti prisiljen
to lie under an obligation imeti dolžnost
to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
to lie under suspicion biti osumljen
it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
to lie waste biti neobdelan (zemlja)
here lies tukaj počiva
pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
to lie to the oars pošteno veslati
you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal

life [laif] samostalnik
življenje; človeško življenje (lives življenja)
figurativno življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model
ekonomija trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanec

to amend one's life poboljšati se
to be in danger of one's life biti v življenjski nevarnosti
to be the life and soul of a party biti duša družbe
to bring to life spraviti k zavesti
change of life klimakterij
to come to life osvestiti se, roditi se
my early life moja mladost
early in life v mladih letih
to escape with life and limb odnesti celo kožo
expectation of life predvidena življenjska doba
he was given a life dobil je še eno priliko
for the life of me pri svoji najboljši volji
for life dosmrten, za celo življenje
to have the time of one's life odlično se zabavati
high life življenje visoke družbe
in life za časa življenja
as large as life v naravni velikosti; osebno
to lay down one's life žrtvovati življenje
to lead a dog's life pasje živeti
a new lease on life novo življenje, nova življenjska sila
low life življenje nižjih slojev
it was a matter of life and death šlo je za življenje ali smrt
not for the life of me za nič na svetu
not on your life za živ svet ne
nothing in life sploh ne
with all the pleasure in life z največjim veseljem
to risk one's life tvegati življenje
to run for dear (ali for one's) life bežati na žive in mrtve
to see life spoznati (ali uživati) življenje
to sell one's life dear (lifely) drago prodati svoje življenje
to show (signs of) life kazati znake življenja
to take s.o.'s life ubiti koga
to take one's own life življenje si vzeti
to seek s.o.'s life streči komu po življenju
to take one's life in one's hands igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kocko
to the life zvesto, natančno (upodobiti)
walk of life družben položaj, poklic
umetnost still life tihožitje
upon my life! pri moji duši!
pool-player has three lives igralec biljarda lahko še trikrat poskusi
to stake one's life on s.th. glavo staviti za kaj

llorar objokovati, solze točiti, jokati; kapljati

llorar la muerte de alg. objokovati smrt kake osebe
llorar de gozo jokati od veselja
llorar a moco y baba, llorar como un becerro ihteti, tuliti (otrok)
desahogarse (aliviarse) llorando izjokati se
hacer llorar v jok spraviti, ganljiv biti, solze izvabiti
pasar la noche llorando noč prejokati

lòpata ž lopata: kopati -om; lopata na vodeničnom točku; kad lopata zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; dok ih lopata ne razdvoji dokler ju ne bo smrt ločila; biti nekome metla i lopata biti izkoriščan od koga

lot [lo] masculin dobitek; del, delež; parcela; figuré usoda

lot de terrain parcela
un lot de chaussures partija čevljev
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
lots pluriel de consolation tolažilni dobitki
la mort est le lot commun de l'humanité smrt je splošna usoda človeštva

lōtta f

1. boj, borba:
ingaggiare una lotta con un nemico spopasti se s sovražnikom
lotta accanita ogorčena borba
lotta spietata neusmiljen boj
lotta corpo a corpo boj prsi ob prsi

2. šport rokoborba:
lotta greco-romana rokoborba v grško-rimskem slogu

3. boj, borba, spopad:
lotta politica politični boj
lotta di classe razredni boj
lotta per l'esistenza boj za preživetje
lotta all'ultimo sangue boj do zadnje kapljice krvi, boj na življenje in smrt