Franja

unpliable [ʌnpláiəbl] pridevnik
neupogljiv, neupogiben, nepregiben; slabo prožen
figurativno tog, neuklonljiv, trdovraten, nepopustljiv

unpractical [ʌnprǽktikl] pridevnik (unpractically prislov)
nepraktičen; nespreten (oseba); slabo uporabljiv; nerealističen

unproportioniert slabo proporcioniran

unsuited [ʌnsjú:tid] pridevnik
neprikladen, nepripraven (for za)
neprimeren (to za)
slabo se ujemajoč

unterbezahlen slabo plačevati

unterbezahlt slabo plačan; unterbezahlt sein imeti prenizke dohodke

unthrifty [ʌnɵrífti] pridevnik (-ftily prislov)
razsipen, potraten, zapravljiv; negospodaren; slabo rastoč, ne uspevajoč; nekoristen, nedonosen

untrimmed [ʌntrímd] pridevnik
nepristrižen, neobrezan, nenegovan (živa meja, brada ipd.); slabo vzdrževan, zanemarjen; neutrnjen (sveča); surov, neotesan (les ipd.); neokrašen, negarniran (obleka itd.); neurejen

untune [ʌntjú:n] prehodni glagol
slabo uglasiti (npr. klavir)
figurativno spraviti v slabo voljo; zbegati, zmešati

untuned neuglašen, razglašen (glasbilo)

unversed [ʌnvə́:st] pridevnik
neverziran, slabo izurjen ali spreten (in v)
neizkušen

unwelcome [ʌnwélkəm] pridevnik
nedobrodošel, slabo sprejet; (stvari) neprijeten, neugoden

unwell [ʌnwél] pridevnik
nezdrav, bolan, bolehav; ki se slabo počuti; ki ima menstruacijo

I am unwell ni mi dobro

unwohl slabo, nelagodno; unwohl sein slabo se počutiti, imeti slab občutek; biti slabo (mir ist unwohl slabo mi je) ; für Frauen: imeti mesečno perilo; figurativ sich unwohl fühlen slabo/nelagodno se počutiti

Unwohlsein, das, slabo počutje

urtare

A) v. tr. (pres. urto)

1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal

2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti

B) v. intr.

1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob

2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire

C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)

1. trčiti

2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora

Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se

ùštrk m, mn. ùštrci slabo skopljeno govedo

valētūdō (valītūdō) -inis, f (valēre)

1. zdravstveno stanje, (telesno) počutje: H., Lucr., Plin. idr., quācumque valetudine esset Ci., ad incertos motus valetudinis accedit sceleris consensio Ci., medicus regere valetudines principis solitus T. izmenjujoče se cesarjevo zdravstveno stanje (počutje); z raznimi določili: bona valetudo Ci., adversa L., Cels., Iust., erat tenui valetudine Ci. šibkega zdravja, animi mala valetudo Ci. duševna bolezen, valetudine non bonā ali minus commodā uti C., infirma atque aegrā valetudine uti Ci. biti slab in bolan, imbecillitas, infirmitas valetudinis Ci., prosperitate valetudinis uti N. uživati dobro zdravje, biti deležen dobrega zdravja, biti zdrav.

2. occ. (kot vox media)
a) zdravje: Pl., Col., Plin. idr., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione Ci., cui valetudo contingat abunde H., valetudini parere, dare operam Ci., valetudinem amittere Ci. ep., firmare T.
b) bolezen, nebogljenost, oslabelost, slabo počutje: Plin., Plin. iun., Q., Iust. idr., oculorum Ci. ep., nervorum Suet., valetudine premi N., affectus valetudine filius C. bolan, autumnus exercitum valetudine temptaverat C., excusare valetudinem L. ali excusatione valetudinis uti Ci. izgovarjati se z zdravjem, izgovarjati se na zdravje, ob subitam valetudinem L.

3. metaf. (o govoru) zdravost, Zdravje: Ci. (Brut. 64). — Pooseb. Valētūdō Valetúda, Zdravica, boginja zdravja: M.

végéter [vežete] verbe intransitif vegetirati, slabo rasti; životariti; stagnirati

son affaire végète njegova zadeva se nikamor ne premakne

vellicō -ārē -āvī -ātum (intens. k vellere)

1. puliti, „pukati“, „pipati“, skubsti, skubiti, izdirati, puliti lase, vleči za lase, ščipati: Varr., P. F. idr., ea (sc. cornix) volturios duo vicissim vellicat Pl. pipa = ima za norca, vleče za nos, puer a paedagogo se vellicari respondit Q. Klas. le

2. metaf.
a) z besedami ščipati = obirati, opravljati, obrekovati, ogovarjati, prerešetavati, zabavljati čez koga, grdíti, slabo, grdo govoriti o kom, v nič dajati, (z)manjšati, zmanjševati: Sen. ph., Gell. idr., aliquem Pl., in circulis vellicant Ci., absentem H.
b) grdo ravnati s kom, trpinčiti koga, žaliti koga, prizade(va)ti koga (iz ljubosumnosti, z ljubosumnostjo): nec mihi tam duris insultet moribus et te vellicet Pr.
c) spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): animum, aliquem Sen. ph.

vendicchiare v. tr., v. intr. (pres. vendicchio) trgov. malo prodati, slabo poslovati