Franja

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

daljnogled samostalnik
(optična naprava) ▸ távcső, messzelátóPovezane iztočnice: astronomski daljnogled, infrardeči daljnogled, lovski daljnogled, nočni daljnogled, strelni daljnogled, teleskopski daljnogled, vojaški daljnogled, zrcalni daljnogled

dán día m

dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

déblai [deblɛ] masculin odstranitev, odmet(avanje), odkop (zemlje itd.); zaseka, zareza; pluriel odmetana zemlja; podrtine, grušč

chemin masculin de fer en déblai skozi zaseko speljana železnica
travaux masculin pluriel de déblai odkopavalna dela

decimānus, starejše decumānus, 3 (decimus, decumus)

I.

1. k desetini (decima, decuma) spadajoč, ki se tiče desetine, zavezan desetini, desetinski: oleum Luc. ap. Non., crimen, frumentum Ci., omnis ager Siciliae decumanus est Ci.; subst.
a) decumānus -ī, m kdor ima desetino v zakupu, desetinar: tantum arator decumano dare cogitur Ci., Apronius decumanus decumam debitam tollit Ci.
b) decumāna -ae, f, tudi mulier decumāna desetinarjeva žena (ljubica, priležnica): Ci.

2. agr. limes decumānus ali samo decumānus -ī, m meja, potegnjena skozi njivo ali vinograd od vzhoda proti zahodu: Col., Plin.

3. voj.
a) k deseti legiji spadajoč, desete legije (gen.): miles decumanus Auct. b. Afr.; kot subst. večinoma v pl. decumānī vojaki desete legije: Auct. b. Hisp., Vop., castra decumanorum T., v obl. decimānī: Suet., Front., Amm.
b) k deseti kohorti spadajoč, desetih kohort: porta decumāna glavna vrata rimskega tabora, obrnjena od sovražnika, tako imenovana, ker so tam bivale desete kohorte: C., L., Veg.

— II. met. (po desetinsko) velik (za desetino se je namreč pobirala največja stvar svoje vrste), velikanski: Luc. ap. Ci.

deformiran pridevnik
1. (nepravilno oblikovan; izmaličen) ▸ deformált, deformálódott, torzDebeli, deformirani nohti so pogosto posledica glivične okužbe. ▸ A megvastagodott, deformált körmök sokszor gombás fertőzés következményei.

2. (trajno spremenjen) približek prevedka ▸ deformációban szenvedőTudi osebno življenje prilagajaš novinarstvu in sploh postaneš čez čas poklicno deformiran, ker vse gledaš skozi oči novinarja. ▸ A magánéletedet is az újságíráshoz igazítod, így a szakmai deformáció következtében végül mindenre az újságíró szemével nézel.

denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
… denarja Geld-
(avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
denar v obtoku der Notenumlauf
nadomestni denar das Geldersatzmittel
ponarejen denar das Falschgeld
kovanje denarja die Münzprägung
kovnica denarja die Münzanstalt
umazan denar schmutziges Geld
pranje denarja die Geldwäsche
pralnica denarja die Geldwaschanlage
veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
ogromno denarja ein Heidengeld
imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
malo denarja wenig Geld
imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
prinašati denar Geld bringen
vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
gledati na denar das Geld zusammenhalten
sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
pohlep po denarju die Geldgier
iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
iti težko v denar schwerverkäuflich sein
valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
darilo v denarju das Geldgeschenk
z denarjem podpirati: geldlich
kovček z denarjem der Geldkoffer
vreča z denarjem der Geldsack
za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
za vsak denar um jeden Preis
poroka zaradi denarja die Geldheirat
|
denar ne smrdi Geld stinkt nicht
ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
|denarji množina:
za velike/težke/drage denarje für teures Geld
| ➞ → valuta

denár argent moški spol , monnaie ženski spol , fonds moški spol , numéraire moški spol , espèces ženski spol množine ; familiarno fric moški spol , galette ženski spol , flouss moški spol , pognon moški spol …

gotov denar (argent) comptant, cash
kovan (kovinski) denar pièce(s)
f(pl) de monnaie, espèces ženski spol množine sonnantes
papirnati denar papier-monnaie ženski spol
vložiti denar v banko déposer (ali verser) son argent en banque
biti brez denarja être à court d'argent (ali sans argent, à sec)
denar imeti pri sebi avoir de l'argent sur soi
imeti denarja kot toče, pečka, listja avoir de l'argent à foison, rouler sur l'or, être (tout) cousu d'or, avoir du foin dans ses bottes
zaradi pomanjkanja denarja faute d'argent
za noben denar ni pour or ni pour argent, à aucun prix
denar razmetavati, razsipati, metati v vodo, skozi okno dépenser son argent en pure perte, jeter l'argent par la fenêtre (ali les fenêtres)
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
denar je sveta vladar l'argent gouverne (ali mène) le monde, l'argent fait tout

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

Devica samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ SzűzOzvezdje Devica – Virgo je pri nas zvečer vidno od marca do julija. ▸ A Szűz – Virgo csillagkép nálunk márciustól júliusig látható.
Mars v januarju potuje skozi ozvezdje Device. ▸ A Mars januárban áthalad a Szűz csillagképen.

2. v krščanstvu (o Jezusovi materi) ▸ Szűz, Szűzanya
Na kamnitem oltarju je lesena Marijina podoba; v naročju Devica drži Jezusa, nad njima pa bedi Bog Oče. ▸ A kőoltáron egy fából készült képen a Szűzanya látható, amint karjában tartja Jézust, és az Atyaisten vigyáz rájuk.
Povezane iztočnice: Devica Marija

dick debel; Gestrüpp, Haar: gost, Brei, Suppe: gost, gosto tekoč, Milch: skisan, kisel; Geld, Rechnung, Freund: velik, Fehler: hud, Backe, Finger: otekel; Hündin usw: breja; dicke Bohne bob; dicke Luft slab zrak, figurativ kritična situacija, nevarnost; ein dicker Hund huda napaka; das ist dick to je pa preveč; ein dicker Brocken neprijetna zadeva; ein dickes Fell haben imeti debelo kožo; einen dicken Kopf haben imeti hude skrbi/imeti mačka; einen dicken Schädel haben biti trmast; dick werden rediti/zrediti se; dick auftragen pretiravati; eine Sache dick haben biti (česa) naveličan/sit; es dick hinter den Ohren haben biti zvit, prebrisan, prevejan; durch dick und dünn skozi vse težave

Dienstweg, der, uradna pot; auf dem Dienstweg po uradni poti; den Dienstweg einhalten držati se uradne poti, iti skozi vse instance

difficoltà f

1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
la difficoltà di un problema težava problema
procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah

2. nasprotovanje, ovira:
fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
non avere difficoltà privoliti

dihanj|e srednji spol (-a …)

1. biologija die Atmung; das Atmen
živalstvo, zoologija črevesno dihanje Darmatmung
dihanje s škrgami Kiemenatmung
dihanje s pljuči Lungenatmung
dihanje z dušnicami Tracheenatmung
dihanje s kožo Hautatmung
die -atmung ( medicinaskozi nos Nasenatmung, skozi usta Mundatmung, s prepono Zwerchfellatmung, tkivno Gewebeatmung, Gewebsatmung, trebušno Bauchatmung)
ovirano dihanje medicina die Atembehinderung
težko dihanje die Atemnot
frekvenca dihanja die Atemfrequenz
zastoj v dihanju der Atemstillstand
prostor/votlina za dihanje pri zasutem: die Atemhöhle

2.
medicina umetno dihanje die Atemspende, z aparati: die Beatmung
(umetno) dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung
(umetno) dihanje usta na nos die Mund-zu-Nase-Beatmung
aparat za umetno dihanje das Beatmungsgerät

díhanje respiration ženski spol

umetno dihanje respiration artificielle
dihanje skozi kožo respiration cutanée
dihanje s škrgami respiration branchiale
trebušno dihanje respiration abdominale

díhati respirer; expirer, inspirer, souffler; vivre; prospérer; se répandre

težko dihati respirer difficilement (ali avec difficulté)
dihati skozi nos, usta respirer par le nez, par la bouche

díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

1. respirare:
dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
težko dihati respirare a fatica
globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

2. (izdihavati, izdihniti) espirare

3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

4. (pihljati, zapihljati) spirare

5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare

dīmoveō -ēre -mōvī -mōtum (dis in movēre)

1. razmakniti (razmikati), razriti, razgnati (razganjati), razdeliti (razdeljevati), narazen da(ja)ti, ločiti: pelles Cu., occurrentia manu Plin., parietes T., plagulas lecticae Suet., somnus aëra dimovit V. je razblinil, d. undas Lucr., O., terram aratro V. preora(va)ti, glaebam aratro O., cinerem O. razgrebsti, ora talibus sonis O. odpreti, rubum dimovere lacertae H. so smuknile skozi; pesn.: ubi sol radiis terram dimovit obortus Lucr. je razkrilo; z osebnim obj.: d. populum, obstantes propinquos H. ali turbam T., Suet. preriniti se skozi.

2. kaj odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), pregnati; abs.: dimotis omnibus paulum requievit T.; z obj.: gaudentem patrios findere sarculo agros … numquam dimoveas, ut … H. ne bi nikoli odtrgal od … , d. custodias Plin. iun.; od kod? Aurora polo dimoverat umbras V.; pren.
a) odpraviti: vocis moras Sen. tr.
b) s česa premakniti: suo statu sacra L.
c) koga od koga ali od česa odvrniti, odtujiti, ločiti: quos (equites Romanos) spes societatis a plebe dimoverat S., terror fide dimovet socios L.

3. sem in tja gibati, pregibati: superiores partes, aegrum intra domum Cels.; med.: ambulatione levi dimoveri Cels.

Opomba: Dīmoveō pogosto = dēmoveō.