Franja

mondial, e, aux [mɔ̃djal, djo] adjectif svetoven

de réputation mondiale svetovnega slovesa
congrès masculin mondial, exposition féminin mondiale, puissance féminin mondiale svetovni kongres, svetovna razstava, sila
la Première, Seconde Guerre mondiale prva, druga svetovna vojna
prix masculin pluriel mondiaux svetovne cene

moteur, trice [-tœr, tris] adjectif gonilen, gibalen; anatomie motoričen

force féminin motrice (figuré) gibalna sila
nerfs masculin pluriel moteurs motorični živci
roue féminin motrice gonilno kolo

mother¹ [mʌ́ðə] samostalnik
mati; mati prednica (v samostanu)
arhaično, medicina histerija

artiflcial mother inkubator
mother earth mati zemlja
pogovorno to kiss mother earth pasti
Mother's Day materinski dan
every mother's son vsak človek
mother country domovina
necessity is the mother of invention sila kola lomi
zoologija Mother Carey's chicken viharnica (ptica)
Mother Hubbard široka, ohlapna ženska obleka
kemija mother liquor (ali liquid) lužna usedlina
mother lode glavna rudna žila
botanika mother of thousands vrsta divjega lanu

motive² [móutiv] pridevnik
gonilen

motive power gonilna sila

motore

A) agg. (f -trice) gibalen, gonilen, ki poganja, motoren:
albero motore avto gonilna gred
forza motrice gonilna sila
nervo motore anat. gibalni živec

B) m

1. filoz. gibalo, počelo:
primo motore Bog

2. pren. gibalo; vzrok

3. tehn. motor:
motore a combustione esterna motor z zunanjim izgorevanjem
motore a combustione interna motor z notranjim izgorevanjem
motore a benzina bencinski motor
motore Diesel dizelski, dizel motor
motore elettrico električni motor, elektromotor
motore idraulico hidravlični motor
motore pneumatico pnevmatični, zračni motor
motore a due tempi dvotaktni motor
motore a quattro tempi štiritaktni motor
motore a razzo reaktivni motor

4. ekst. motorno vozilo:
sport del motore motorizem, motoristika
corsa dietro motori šport (kolesarska) dirka za motorji

motríce adj. gonilen
□ forţă motrice gonilna sila

motriz

fuerza motriz gonilna sila

mouvant, e [muvɑ̃, t] adjectif premičen; gonilen; premikajoč se, v gibanju (tla); spremenljiv, nestabilen

force féminin mouvante gonilna sila (tudi figuré)
sables masculin pluriel mouvants ugrezljiv sipni pesek, svižec
situation féminin mouvante nestabilen položaj
bâtir sur un terrain mouvant (figuré) graditi na nesolidnih tleh (ki se vdajajo)
avancer en terrain mouvant spustiti se na področje, ki nam je malo znano in kjer lahko vsak hip naredimo usodno napako

mouvoir* [muvwar] verbe transitif premakniti, premikati, gibati; gnati, priganjati spodbosti (à k)

se mouvoir premikati se, gibati se
faire mouvoir premakniti, poganjati, gnati
les moteurs sont mûs par la force hydraulique motorje žene vodna sila
il était mû par un intérêt sordide gnal, vodil ga je umazan interes

moving [mú:viŋ] pridevnik (movingly prislov)
gonilen, gibljiv
figurativno ganljiv

moving power gonilna sila
moving average drseče povprečje (v statistiki)
moving picture film
moving staircase eskalator
ameriško moving man spediter
ameriško moving van spediterski voz

na predlog

1. kam: auf, obesiti, prisloniti, nasloviti, drugo šolo: an (jemanden/etwas)
na tla pasti: zu Boden
na obisk auf/zu Besuch
prireditev: in
na koga: auf

2. kje: auf, viseti, biti prislonjen, biti všeč: an
na sebi an sich
soncu, dežju, luči, prireditvi: in; obeh straneh: zu; obisku: auf/zu; ohceti: bei
na okenski polici an der Fensterbank (A CH auf der Fensterbank)

3. kdaj: an (na večer pred X am Abend vor X, am Vorabend des X), (ob) an, bei; na kdaj: auf (na četrtek auf Donnerstag); (proti) gegen (na poldne gegen Mittag)

4. (po) mera: pro (na glavo/leto pro Kopf/Jahr)

5. preiskati, izprašati: auf … hin

6.
na vzhodni strani ostseitig
peč na petrolej der Petroleumofen
odlitek na pesek das Sandformverfahren

7.
na prerokovo brado! beim Bart des Propheten! ➞ → lov, pogon, poteza, samo, sila, suho, na pomoč!, na svidenje!, na zdravje!

nadčloveški pridevnik
1. (o velikem naporu) ▸ emberfeletti, emberfölöttiV boju z zemeljskim plazom so bili potrebni nadčloveški napori. ▸ A földcsuszamlással szembeni harcban emberfeletti erőfeszítéseket kell tenni.Pri svojem ustvarjanju je vztrajala z nadčloveško disciplino, bila je neomajna in predana, edinstvena kot slikarka. ▸ Alkotómunkájában emberfeletti fegyelmet tanúsított, megingathatatlan volt és odaadó, festőként pedig egyedi.

2. (nadnaraven; nezemeljski) ▸ emberfelettiGrešiti je človeško, angeli kot nadčloveška bitja pa torej naj ne bi bili sposobni grešiti. ▸ Vétkezni emberi dolog, és az angyaloknak mint emberfeletti lényeknek nem szabadna vétkezniük.Zlahka se zavejo, da jih obdaja nevidna, nadčloveška sila, in zato razvijejo svoj lastni verski sistem, da se z njo povežejo. ▸ Könnyen tudatosul bennük, hogy egy láthatatlan, emberfeletti erő veszi őket körül, és ezért kialakítják saját hitrendszerüket, hogy kapcsolatba lépjenek vele.Od zdravnikov nihče ne pričakuje čudežev, vsevednosti ali kakšnih drugih nadčloveških sposobnosti. ▸ Senki sem várja el az orvosoktól, hogy csodatévők, mindentudók legyenek, vagy más emberfeletti képességgel rendelkezzenek.

nadležno prislov
(moteče; zoprno) ▸ bosszantó, terhesKljub vsem izklopljenim zvokom je fotoaparat začel prav nadležno piskati, ko so se izpraznile baterije. ▸ Annak ellenére, hogy minden hangjelzés kikapcsolásra került, a fényképezőgép igen bosszantóan kezdett sípolni, amikor lemerült az elem.

naráven natural; true to nature; (prirojen) innate; (pravi, pristen) genuine, true, inartificial; (iskren) open, frank, sincere, artless; (neprisiljen) unaffected, unconstrained

narávno čudo prodigy
narávni dar gift of nature
narávne lepote natural beauties pl
narávni nagon instinct
narávni pojav natural phenomenon, pl -mena
narávni proizvod natural product
narávna sila, moč natural force
narávna selekcija natural selection
narávno stanje natural state
narávni zakon law of nature, natural law
portret (kip) v narávni velikosti life-sized portrait (statue)
narávne sile physical agents pl
narávno bogastvo natural resources pl

naráven natural

naravno čudo maravilla f de la naturaleza
naravni dar don m natural
naravna katastrofa catástrofe f natural, cataclismo m
naravni način življenja naturismo m
naravni pojav fenómeno m de la naturaleza
naravna sila fuerza f natural
naravni zakon ley f natural
naravni zakladi riquezas f pl naturales
v naravni velikosti en (ali de) tamaño natural
čisto naravno je, da ... es muy natural que...
umreti naravne smrti morir de muerte natural

naravn|i (-a, -o) Natur- (biser die Naturperle, kamen der Naturstein, kavčuk der Naturkautschuk, led das Natureis, material der Naturwerkstoff, most die Naturbrücke, prizor das Naturschauspiel, proizvod das Naturprodukt, prostor der Naturraum, riž der Naturreis, rog das Naturhorn, sat die Naturwabe, spomenik das Naturdenkmal, talent die Naturbegabung, das Naturtalent, zakon das Naturgesetz, barva die Naturfarbe, konstanta die Naturkonstante, kozmetika die Naturkosmetik, lepota die Naturschönheit, mera das Naturmaß, religija die Naturreligion, sila die Naturkraft, skodranost die Naturwelle, smola das Naturharz, substanca der Naturstoff, svila die Naturseide, tla množina der Naturboden, znamenitost die Natursehenswürdigkeit, barvilo der Naturfarbstoff, bogastvo der Naturreichtum, Naturschätze množina, božanstvo die Naturgottheit, črevo der Naturdarm, čudo das Naturwunder, gnojilo der Naturdünger, krogotok der Naturumlauf, ravnovesje der Naturhaushalt, stanje der Naturzustand, vlakno die Naturfaser)

naspróten contrary, opposite, arhaično contrariant, zastarelo contrarious; (nenaklonjen) opposed, unwilling, hostile, adverse to, disinclined to; (obraten) converse

nasprótni dokaz counterevidence
nasprótna izjava counterdeclaration
nasprótna sila counterforce; opposed force
nasprótna stran ulice the opposite side of the street
nasprótna stranka the opposite party
nasprótna terjatev counterdemand, counterclaim
naspróten veter a contrary wind, an adverse wind
biti čisto naspróten od to be opposite to
igrati na nasprótni strani šport to play for the opposing (ali opposite) side
storil si prav nasprótno od tistega, kar bi bil moral storiti you have done the exact opposite of what you ought to have done

natezn|i [é] (-a, -o) Spann-, Zug- (vijak die Spannschraube, armatura der Spannstahl, sila die Spannkraft, preizkus der Zugversuch, napetost die Zugspannung, obremenitev die Zugbelastung, Zugbeanspruchung, obveza der Zugverband, napoka der Zugriss, palica der Zugstab, sidro der Zuganker, trdnost die Zugfestigkeit, vez das Zugband)
natezno trden zugfest

necessārius 3 (necesse; necessarium ait esse Opillus Aurelius, in quo non sit cessandum, aut sine quo vivi non possit: aut sine quo non bene vivatur: aut quod non possit prohibere, quin fiat Fest., P. F.)

1. ne(iz)ogiben, neizbežen, neogiben, neobhoden, nujen, nepogrešljiv, potreben, ne(iz)ogibno (nujno) potreben: leges Ci., rogationes Ci. prisiljeni, po sili razmer, necessariam mortem exspectare Ci. neizogibno = naravno smrt, id, quod imperatur, necessarium, illud, quod permittitur, voluntarium est Ci., necessariis rebus imperatis C. le najpotrebnejše; z ad: quae sint ad vivendum necessaria Ci., quorum etsi necessariae partes sunt ad ministerium Front.; z dat.: haec eloquendi praecepta cogitationi sunt necessaria Q.; z inf.: hoc quod est id necessarius perpeti Pl., nam quid est ineptius quam de dicendo dicere, cum ipsum dicere numquam sit non ineptum, nisi cum est necessarium? Ci., difficile est omnia persequi et non necessarium N. (non necessarium = nepotrebno), necessarium est admoneri et habere aliquem advocatum bonae mentis Sen. ph., quam (sc. rationem inveniendi) … penitus cognoscere ad summam scientiae necessarium est Q., loco castra ponere necessarium visum est L.; z dat. personae in inf.: est senatori necessarium nosse rem publicam Ci., haec necessarium fuit praeloqui dicturo de tonitru Sen. ph.; z ACI: Plin., necessarium esse existimavit de repentino adventu Caesaris Pompeium fieri certiorem C.; redko z ut: nam ut dilucide probabiliterque narremus necessarium est Ci.; evfem.: necessariae partes G. spolovila. Poznejši komp. necessārior -ius: necessarior medela, sententia Tert., necessarius aliquid afferre Tert., membra corporis necessariora Ambr. Adv.
a) necessāriē α) ne(iz)ogibno, prisil(je)no, v sili, po sili: n. comparato cibo Val. Max. β) neovrgljivo, neizpodbitno: n. demonstrantur ea, quae aliter ac dicuntur nec fieri nec probari possunt Ci., argumentatio videtur esse inventum aliquo ex genere rem aliquam aut probabiliter ostendens aut necessarie demonstrans Ci.
b) adv. abl. sg. n. necessāriō po ne(iz)ogibni potrebi, po sili, ne(iz)ogibno, prisil(je)no: Corn., Q., multa mihi n. praetermittenda sunt Ci., quod invitus ac n. facio Ci., quibuscum vivo n. Ci. ep. sem prisiljen živeti, n. copias eduxerunt C., n. copias parare S., coactus n. Ter., C. ali coactus ac n. Ci. proti svoji volji, nerad. Subst.
a) necessāriī -ōrum, m glavni udeleženci: quasi aliquis ex necessariis quaestioni adesset Suet.
b) necessāria -ōrum, n α) potrebno, potrebne stvari, potrebščine: ut anteponantur … necessaria non necessariis Ci. β) telesne, življenjske potrebe, živila, živež: ut quum diu necessaria defuerunt Cels., idem pecora secunda aqua demisit, quae excepta sustentaverunt necessariorum inopiam Front., uti … sua necessaria post illius (sc. Marii) honorem ducerent S., iamque nox adpetebat, cum Persae more solito armis positis ad necessaria ex proximo vico ferenda discurrunt Cu.

2. nujen, (pri)silen: casus Ci., res Ci., C. nujnost, nuja, sila, (pri)sila okoliščin, quod mihi maxime necessarium Ci. kar mi je najbolj pri srcu, tempus Ci., tam necessario tempore C. v tako silnem (hudem) položaju, maxime necessario tempore C. v največji sili (nevarnosti), ea, quae aliter ac dicuntur nec fieri nec probari possunt Ci.

3. (po rodu, zaščitništvu, patronatu, prijateljstvu, poslih ali po kakem drugem odnosu) tesno povezan s kom, torej soroden, blizu, v rodu s kom, spoprijateljen: Dig., pepercit homini amico et necessario Ci. prijatelju in sorodniku, mortem hominis necessarii graviter fero Matius in Ci. ep. prijatelja, prijateljevo, rex tot hominum salute tam sibi necessariorum magnopere gavisus N. tako bližnjega sorodstva, n. heres Icti. dedič po rojstvu. Od tod subst. necessārius -iī, m sorodnik, rojak, prijatelj, necessāria -ae, f sorodnica, rojakinja, prijateljica: meus familiaris ac necessarius Ci., necessarii et consanguinei Haeduorum C., virgo Vestalis huius propinqua et necessaria Ci.; prim.: necessarii, qui ob ius affinitatis familiaritatisne coniuncti sunt Gell., necessarii dicuntur cognati aut affines, in quos necessaria officia conferuntur P. F.; pl. necessāriī -ōrum, m svojci, tudi klienti, varovanci, stranke, zaščitniki, patroni: C., Bocchus ex omni copia necessariorum quinque delegit S. varovancev, n. provinciae Ci. zaščitniki.

4. metaf. (o rečeh) v stiku, v tesni zvezi, povezan s čim: restat locus huic disputationi vel maxime necessarius de amicitia Ci.

necessità f

1. potreba:
di necessità nujno

2. potreba, nuja; ekst. usoda:
fare di necessità virtù pren. iz sile krepost delati

3. potrebno, nujno:
le necessità corporali evfemistično telesne potrebe
in caso di necessità v primeru potrebe

4. potreba, revščina; pomanjkanje:
trovarsi in necessità biti v stiski
PREGOVORI: necessità fa legge preg. sila kola lomi