Franja

izbráti to choose; to select; to pick out; to elect; to make one's choice

izbráti med, izmed... to choose between...
izbral je (iz kupa) vrtnico in ji jo ponudil he picked out a rose and offered it to her
sam si izbráti to make one's own selection

jadikovanje samostalnik
(tarnanje) ▸ siránkozás, sopánkodásNo, jadikovanje ne pomaga. Vsak mora sam kar čim več storiti za to, da bo prometna varnost boljša. ▸ Nos, a siránkozás nem segít. Mindenkinek meg kell tennie minden tőle telhetőt, hogy javuljon a közlekedésbiztonság.
Sopomenke: jamranje

jáma pit; cave; cavern; grotto; (brlog) den; (gròb) grave

Postojnska jáma the Postojna caves
jáma za smeti, odpadke refuse pit
zlata jáma gold mine, treasure-house
vodna (suha, snežna, ledena, turistična) jáma active (inactive, freezing, ice, commercial ali show) cave
raziskovanje jám cave research, speleology
kdor drugim jámo koplje, sam vanjo pade he who digs a pit for others, often falls in himself; curses like chickens come home to roost
kopati jámo komu to dig a pit for someone
sam sebi jámo kopati (figurativno) to be hoist with one's own petard, to make a rod for one's own back

jáma fosse ženski spol , trou moški spol , creux moški spol , caverne ženski spol , grotte ženski spol , puits moški spol de mine

gnojna jama fosse à fumier
kapniška jama grotte de stalactites et de stalagmites
levja jama fosse aux lions
peščena jama carrière ženski spol de gravier(s), gravière ženski spol
razbojniška jama repaire moški spol de brigands, coupe-gorge moški spol
zlata jama mine ženski spol
kopati jamo creuser une fosse
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade tel est pris qui croyait prendre

jáma (-e) f

1. fossa, buca:
cesta je polna jam la strada è piena di buche

2. grotta, caverna:
kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
apnena jama calcinaio
gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
kompostna jama fossa per la composta
lužilna jama vasca di lisciviatura
parilna jama vasca di vaporizzazione
sušilna jama vasca di essicazione

4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
jama za sneg neviera

5. (grob) fossa, tomba:
izkopati jamo scavare la tomba
spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
jama hudodelstev focolaio del crimine

7. lov. tana (del tasso, della volpe)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
grad. gradbena jama scavo di fondazione
ledena jama caverna ghiacciata
livna jama forma (fossa) da fonderia
avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
suha jama caverna asciutta
vodna jama caverna con corsi d'acqua
volčja jama trappola per lupi
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto

jáma fosa f ; hoyo m ; caverna f ; cueva f ; gruta f

Postojnska jama gruta de Postojna
jama s kapniki cueva f de estalactitas
jama min mina f
gnojna jama estercolero m, muladar m
peljati se v jamo (min) bajar a la mina
razbojniška jama cueva f de ladrones, ladronera f
levja jama leonera f
zlata jama (fig) filón m; mina f
kopati jamo cavar una fosa
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade quien fosa cava, en ella caerá; quien siembra cizaña más tarde le araña
to je zlata jama es una viña

jáz I; (rabljen kot samostalnik) ego, self

jáz na primer... I for one
jáz sam myself
to sem jáz it is I, pogovorno it's me
on in jáz sva velika prijatelja he and I are close friends
ti to veš tako dobro kot jáz you know this as well as I do
on tega ne verjame in jáz tudi ne he does not believe it and neither do I (ali nor do I)
jáz, ki sem to videl... as one who saw it, I...
kult jáza egoism
drugi jáz second self
preveč misli na svoj jáz he thinks too much of self
on je moj drugi jáz he is my other self

jàz je, moi

to sem jaz c'est moi
jaz sam moi-même
ubogi jaz! pauvre de moi!

jàz yo

tu sem jaz aquí estoy yo
jaz sem! soy yo
jaz sam yo mísmo
jaz nesrečnik! ¡infeliz de mí!
ubogi jaz! ¡pobre de mí!
moj drugi jaz mi otro yo
ves moj jaz todo mi ser
jaz na tvojem mestu yo que tú

jèdan jèdna jèdno
1. eden, en: jedan za sve, svi za jednoga; dolazili su jedan po jedan
2. drug: jedan do drugoga drug ob drugem
3. isti, enak: mi smo -ih godina; govori sve -o te -o
4. neki: živio, živeo je jedan kralj
5. kakšen: dodi k meni -o veče
6. nekateri: -i su za tebe, a -i za tvoga protivnika
7. pravi: to je čudo -o
8. nesretniče jedan! o ti nesrečnik!; jedan jedini en sam: ja sam jedan jedini iz kuće prisustvovao sastanku; jedan smer enosmerna cesta

jèdīnī -ā -ō edini: -o dijete u roditelja; jedan jedini en sam

jèditī -ā -ō: jedan jediti en sam

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

judge² [džʌdž]

1. prehodni glagol
soditi, razsoditi, presoditi, odločiti (s.th. kaj, that da)
sklepati (by po)
preceniti

2. neprehodni glagol
razsoditi, izreči sodbo; ustvariti si sodbo (of o, by, from po)
domnevati, soditi, misliti

judge for yourself! sam presodi!
judging by his words sodeč po njegovih besedah
to judge by (ali from) sodeč po
I judge that sodim, da; domnevam

justice [žüstis] féminin pravica, pravičnost; pravosodje; sodišče; justično ministrstvo

cour féminin de justice sodni dvor
palais masculin de justice sodna palača
erreur féminin de justice sodna pomota
repris masculin de justice predkaznovana oseba
en justice pred sodiščem
appeler, citer en justice pozvati pred sodišče
avoir la justice de son côté imeti pravico na svoji strani
avoir maille à partir avec la justice priti pred sodišče zaradi kakega prestopka; imeti posla s sodiščem
déférer, traduire quelqu'un en justice izročiti koga sodišču
demander justice zahtevati (svojo) pravico
on lui doit cette justice qu'il est objectif treba mu je priznati, da je objektiven
faire justice izreči pravično sodbo; izvršiti smrtno obsodbo
faire, rendre justice à quelqu'un komu do pravice pomagati, pravično ravnati s kom, izkazati komu pravico
faire justice de quelqu'un obsoditi koga
faire justice d'une chose pokazati krivičnost, škodljivost, napake kake stvari
se faire justice sam si najti pravico, zateči se k samopomoči, maščevati se; sam si soditi, življenje si vzeti
mettre, poursuivre en justice postaviti pred sodišče
rendre, faire justice à quelqu'un priznati komu (zasluge), popraviti komu prizadeto krivico
recourir à la justice contre quelqu'un sodno postopati proti komu

justicia ženski spol pravica, pravičnost; upravičenost; pravosodje, sodna oblast; smrtna kazen, usmrtitev; vislice; policija, policaj

palacio de justicia sodna palača
de justicia po pravici, po zakonu
administrar justicia odločiti po zakonu
es justicia pravično je
estar a justicia pred sodišče priti
hacerse justicia por su mano sam si najti pravico
pedir en justicia tožiti pred sodiščem
¡justicia de Dios! pravični bog!

kákor like, as; (za primernikom) than

kákor da as if, as though
tako... kákor as... as
ne tako... kákor not so... as
ni tako star kákor jaz he is not so old as I
kákor hitro as soon as
kákor običajno as usual
kákor po maslu (figurativno) without a hitch, like clockwork, swimmingly
človek kákor on... a man like him
moj brat, kákor jaz sam... my brother like myself...
kákor ti drago as you like
stori, kákor ti drago! do as you please!
kákor se vzame! that (ali it) depends!
kákor lahkó vidite as you can see
govorim ti kákor prijatelj I speak to you as a friend
tekel je kákor veter he was running like the wind
umrl je, kákor je živel he died as he had lived
ni bogat, kákor ljudje mislijo he is not as rich as people think
vstal je, kákor da bi hotel oditi he got up as if (he wanted) to go
kákor ga imam (zelo) rada, ljubiti ga ne bi mogla nikoli much as I like him, I could never be in love with him
kákor oče, tako sin like father, like son
kákor si boš postiljal tako boš spal you have made your own bed, so lie in it
kákor boste sejali, tako boste želi as you sow, so will you reap ➞ kòt!

kám adv.

1. (vprašuje po kraju, proti kateremu je dejanje namenjeno) dove:
kam boš šel sam ob tej pozni uri! dove vuoi andare solo a quest'ora!

2. pren. (v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev) dove:
kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje dove andremo a finire se ognuno farà come gli garba
le kam boš z denarjem che ne farai di tanti soldi

kamena doba frazem
lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ kőkorszak, kőkor
Sklepi, ki jih je prejšnji teden sprejel izvršni odbor, pomenijo korak nazaj – v kameno dobo. ▸ Az igazgatóság múlt heti döntései visszalépést jelentenek – a kőkorszakba.
Sam sem še vedno v kameni dobi: svinčnik, radirka, notni papir. ▸ Jómagam még mindig a kőkorszakban élek: ceruza, radír, kottapapír.
F1 je šport vrhunske tehnologije, žal pa je njegovo vodstvo še vedno v kameni dobi. ▸ Az F1 a csúcstechnológia sportja, de sajnos a vezetés még mindig a kőkorszakban él.

Kämmerlein, das, sobica, kamrica; im stillen Kämmerlein sam zase