Franja

bastardo

A) agg.

1. nezakonski:
figlio bastardo nezakonski sin

2. bastarden

3. nepristen, pokvarjen, izprijen; nepravilen:
letto bastardo francoska postelja

B) m (f -da) bastard, bastardka; pankrt; nezakonski otrok (tudi slabš.):
maledetto bastardo! pankrt prekleti!

bastardo bastarden, nezakonski; sprijen, nepristen, nepravi, mešanega rodu

hijo bastardo nezakonski sin
bastardo m bastard, nezakonski otrok

belìč (novčič) céntimo m ; A centavo m

še prebitega beliča ne imeti no tener ni un céntimo; no tener ni (una perra) gorda; no tener blanca, estar sin blanca

béliti blanquear ; (z apnom) encalar

beliti si glavo romperse la cabeza
zaradi tega si ne belim glave todo eso me tiene sin cuidado

Bellerophōn -ōntis, m (Βελλεροφῶν): Ci., H., Iuv., Hyg. idr., in Bellerophontēs -ae, m (Βελλεροφόντης): H. (z abl. Bellerophontē), Hyg., Aus., Serv. Belerofont, sin korint. kralja Glavka, Sizifov vnuk. Ker je umoril nekega Belera (Belleros) iz Korinta, je pobegnil v Arge h kralju Proitu, ki je na obrekovanje svoje žene Anteje poslal mladeniča k svojemu tastu, likijskemu kralju Jobatu s pismenim naročilom, naj Belerofonta usmrti. Toda Jobat ga ni hotel sam ubiti, temveč mu je velel, naj se spusti v boj s Himero (gl. Chimaera). Belerofont je Himero s pomočjo krilatega konja Pegaza premagal in ubil. Njegovo pravo ime je bilo sicer Hiponoj (Hipponoos), a ko je umoril Belera, se je imenoval Belerofont (= Beleromorec). Na omenjeno Proitovo pismeno naročilo se nanaša verz: Aha, Bellerophontem tuus me fecit filius Pl. (Bachides 810). Od tod adj. Bellerophontēus 3 (Βελλεροφόντειος) Belerofontov, belerofontski: equus (= Pegasus) Pr., habenae Cl.

Bēlus -ī, m (Βῆλος)

I.

1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.

2. Bel, neznan mag: Arn. —

II. Bel, rečica v Feniciji: T. —

III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin.

beneficio moški spol dobrota, prid, korist; dar; dobiček; nadarbina

a beneficio de zaradi, v prid
sin oficio ni beneficio brez zaslužka, brezposeln
a beneficio de inventario s premislekom, nalašč, hoté
en beneficio izkoriščan (rudnik)

Beniamin, m, indecl. Benjamin, najmlajši Jakobov sin: Vulg., Aug.

Benjamín moški spol Benjamin

benjamín m najmlajši sin; ljubljenček

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).

Bergios -iī, acc. -ion, m Bergij, Neptunov sin: Mel.

beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

beseda za obljubo palabra por palabra
dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
ustrezna beseda palabra apropiada
zastarela beseda arcaísmo m
visoko zveneče besede palabras altisonantes
častna beseda! palabra de honor!
z malo besedami en pocas palabras
z eno besedo en una palabra, en resumen
z drugimi besedami con otras palabras
z besedami (= čisto izpisano) en letras
v besedi in sliki con texto e ilustraciones
brez besed (= brez teksta) sin leyenda
dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
nobene besede več! ¡ni una palabra más!
biti mož besede ser hombre de palabra
ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
to so samo besede! palabras y nada más!
to so prazne besede son palabras vanas
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
držati (svojo) besedo cumplir su palabra
ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
imeti besedo (parlament) tener la palabra
glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
nobene besede ne reči no decir ni palabra
odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
požirati besede comerse las palabras
prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
ne priti do besede no llegar a hablar
ne pustiti do besede no dejar hablar
potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
tehtati svoje besede pesar sus palabras
vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta

besetting [bisétiŋ] pridevnik
neustavljiv; ukoreninjen

besetting sin greh iz navade

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

bitch [bič]

1. samostalnik
zoologija psica
figurativno, vulgarno vlačuga

bitch fox lisica
son of a bitch pasji sin
bitch wolf volkulja

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
sleng pritoževati se; šušmariti; pokvariti

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.

Bitiās -ae, m (Βιτίας) Bitija,

1. Trojanec, Alkanorjev sin in Pandarov brat dvojček, Enejev tovariš: V.

2. neki Tirec na Didoninem dvoru: V.

Bitōn -ōnis, m (Βίτων) Biton, sin argoške svečenice Kidipe, Kleobijev brat, ki je slovel po ljubezni do matere: Ci., Val. Max., Serv.

bivalíšče domicilio m ; residencia f ; lugar m de residencia

brez stalnega bivališča sin domicilio fijo
z bivališčem v ... domiciliado en...
menjati svoje bivališče cambiar de domicilio

blûdan -dna -o razvraten, razuzdan: -a kuća javna hiša; -dni sin izgubljeni sin