Franja

fe ženski spol vera (en v), zaupanje, zvestoba, obljuba; overitev, potrditev

fe de bautismo krstni list
fe católica katoliška vera
fe de erratas seznam tiskarskih napak
fe de matrimonio poročni list
fe púnica besedolomnost
fe de soltería samski list
buena fe poštenost; lahkovernost
mala fe nepoštenje, nezvestoba
digno de fe verodostojen
profesión de fe veroizpoved
dar fe verjeti, za resnico imeti; odobriti, jamčiti
dar fe de potrditi, izpričati, overiti
estar en fe de que biti prepričan, da
haber fe potrditi, veljati kot dokaz
obrar de buena fe ravnati v dobri veri
prestar fe verjeti
tener fe (en) imeti zaupanje (v)
a fe resnično, res
a fe de caballero na častno besedo
a fe mía, por mi fe pri moji veri
a buena fe, de fe gotovo, nedvomno
de buena fe pošten, zvest
de mala fe zvijačen, sleparski
en fe de po, zaradi
en fe de lo cual... v potrditev tega ...

fēde f

1. vera, verovanje:
avere fede nel progresso verovati v napredek
prestar fede all'astrologia verjeti v astrologijo

2. relig. vera:
la fede cristiana krščanska vera

3. prepričanje (politično, filozofsko):
fede democratica demokratično prepričanje

4. zaupanje:
aver fede nel trionfo della tecnica zaupati, biti prepričan v zmago tehnike
uomo di buona fede pošten človek, dobronameren človek
agire in buona, in mala fede dobronamerno, zlonamerno ravnati

5. zvestoba, poštenost:
fede coniugale zakonska zvestoba
mantenere fede alla parola data držati besedo
tener fede ai patti držati se dogovorjenega
dar fede obljubiti

6. poročni prstan

7. potrdilo:
far fede potrditi
fede di battesimo krstni list

fingō -ere, fīnxī, fictum (finctum Ter.) (indoev. kor. dheig'h- gnesti glino ali ilovico in z njo zidati; prim. stind. déhmi zamažem, zakitam, gr. τεῖχος in τοῖχος (nam. ϑεῖχος, ϑοῖχος) zid, stena, got. daigs testo, strvnem. teig = nem. Teig, lit. díežti, dýžti mučiti, bičati, sl. zid, zidati, zidava, … , lat. figūra, figulus, fīlum [podoba], effigiēs, fictekis, osk. feíhúss = lat. muros)

1. dotakniti se, (po)božati, (po)gladiti: manūs aegrās manibus amicis f. O.

2. occ.
a) oblikovati, upodabljati, tvoriti, izdelovati, narejati, obrazovati (iz gline, voska in drugih mehkih snovi); ceram formare et fingere Ci., e cera fingere Ci. delati voščene podobe (sohe, kipce); terram in effigiem deorum f. O.; s prolept. obj.: ex argilla et luto fictus Epicurus Ci., f. pocula de humo O., effigiem, simulacra O., corpora fingendo efficere Q. nec pingere quisquam aut fingere coepit a pedibus Q.
b) upodobiti iz brona ali kamna, (iz)klesati, uliti: Alexander a Lysippo fingi volebat Ci., ars fingendi Ci. plastika = kipotvorstvo, kiparstvo, Afros Lelegas f. V., studium pingendi fingendique Suet.
c) (lase) urediti, (po)česati, v lepo obliko spraviti: fronde premit crinem fingens V., f. comas O.; od tod o osebi: fingi curā mulierum Ph. dati si lase urediti, se fingere O. lišpati se; pesn. metaf. (o listju dreves): vitem fingit putando V. lepo striže (obrezuje).
č) pren. (z)graditi, napraviti, narediti, delati, tvoriti, ustvariti, izdel(ov)ati: nidos, favos Ci., mella tenacia V. daedala tecta V. graditi umetelno satovje, ceras Col., tela Iovis Val. Fl., farinam Suet., (ursum) lambendo mater in artus fingit O., corpora fingere linguā V. oblizovati = dati pravo podobo z lizanjem, in corpore fingendo N., natura fingit hominem Ci., sui cuíque mores fíngunt fortunam hóminibus Poeta ap. N., vita subito fingi (pretvoriti se, preobraziti se) non potest Ci., f. versūs H. ali poëmata Suet. kovati, meo nomen de nomine fingo V., ne vana putes haec fingere somnum V.; s predik. acc. finxit te natura ad omnīs virtutes magnum hominem Ci., miserum fortuna Sinonem finxit V. je naredila Sinona bednega, te quoque dignum finge deo V., se pavidum fingit V. boječega se dela …
d) (s poukom, z učenjem) izobraziti, (na)učiti: filium Ter., ingenium Ci., se fingere ad aliquid Ci. ravnati se po čem, os rabidum fingit premendo V., fingit equum docilem magister ire viam H. ga uči hoditi, ga uri, vadi, voce paternā ad rectum fingi H., f. pectora fera dictis blandis Val. Fl., rhetora se fingere Mart.

2. metaf.: predstaviti si, predočiti si, misliti si kaj: fingere sibi aliquid cogitatione (animo) Ci., quid mali aut sceleris fingi potest, quod ille non conceperit? Ci., ex sua natura ceteros fingunt Ci., qualia vult, fingit O., fingere sibi principem Plin. iun.; s predik. acc.: in visum quem tu tibi fingis V. ki ga imaš za svojega sovražnika; z ACI: talia fingebam mihi fata parari O.; pogosto v imp.: fingite vobis aliquem, qui … Ci., fingite animis imaginem condicionis meae Ci., finge manere O., placere mihi O. misli si, da bi bilo meni všeč, finge eum fieri sapientem Ci., finge nos remittere … Q.; z NCI: qui naufragus fingitur se suspendisse.

3. occ.
a) izmisliti si, zlagáti se: fugam f. Pl. (po)misliti na beg, fallacias Ter. izumiti, fingunt responsa Antonii Ci., ut verba etiam fingas Ci., Charybdim fingendo exprimere Ci., fingendorum senatūs consultorum potestas Ci., fingo somnia mihi V., f. verba f. S., causas, crimina O., testamenta Q.; z ACI: quem prodere rem finxit O.
b) izmisliti (izmišljati) si, lagati, po krivem trditi: nihil fingam, nihil dissimulem Ci. cuius negotii publici curatio fingi potuit? Ci., ficta audacia Ci., ficto afficio coniunctus Ci., fictis religionibus eum impediverunt Ci., fictus languor, gemitus, furor O., fingere gaudia Val. Fl., gratiam in odio Iust.; poseb. pogosto vultum fingere hliniti (potajiti, jaliti) obraz, skrivati pravi obraz: finxit vultum O., recordamini illos fictos vultus Ci., hinavskih, ficto non modo sermone, sed etiam vultu Ci. fingere vultus blandos Val. Fl. hliniti; enako tudi: ficto pectore V. s hinavskim srcem. — Od tod prav pogosto adj. pt. pf. fictus 3, adv. -ē

1. izdelan, narejen, oblikovan, upodobljen: ex argilla et luto fictus Ci., fictus in pecus voltus H.; metaf.: nuper ficta verba H. skovane.

2. pretvorjen, hlinjen, zlagan, lažniv, izmišljen, neresničen, nepravi: commenticii et ficti dii Ci., maiores nostri non ficta (na videz) populares fuerunt Ci., ficta fabula Ci., Ph. izmišljena, ficta narratio Q., ficta dicta Val. Fl., fictum crimen Ci., Amm., ficti testes in eum dantur Ci. ficta proxima veris H., non modo in gestis rebus, sed etiam in fictis (o pravljicah) Ci., ficta vox Ci., O., Amm. laž, ficti gemitus O., ficta cunctatio T.
c) enalaga: (o osebah) hinavski, licemerski, neodkritosrčen: Plin. iun., pro bene sano … fictum … vocamus H. ga zmerjamo s hinavcem. Subst. fictum -ī, n laž, izmišljotina: neque erat ficti nisi conscia nutrix O., consumpserat omnem materiam ficti O., ficti pravique tenax V. laži in prevare, ficta rerum H. zlagáne reči.

Folge, die, (-, -n)

1. (Auswirkung) nasledek, posledica; Folgen haben imeti posledice; etwas zur Folge haben imeti za posledico; Grund und Folge razlog in posledica

2. (Reihe usw.) vrsta, niz, serija, zapovrstje, zaporedje, sosledje, vrstenje, Mathematik zaporedje; neue Folge nova serija

3. (folgende Zeit, folgender Teil einer Schrift) nadaljevanje; zweite Folge drugo nadaljevanje; in der Folge potem, pozneje; in weiterer Folge v nadaljevanju, pozneje

4. Jagd: zasledovanje

5. Folge leisten einer Einladung: odzvati se (vabilu), sprejeti (vabilo); einer Bitte: ugoditi (prošnji); einem Befehl: ubogati (povelje); Weisungen: ravnati se po (navodilih) zur Folge haben biti nasledek (X hat Y zur Folge Y je nasledek X-a)

follow¹ [fɔ́lou]

1. prehodni glagol
slediti, iti po sledi, spremljati koga; priključiti se; ubogati, pokoriti se; prizadevati si za kaj; iti za čim (from)
izhajati, izvirati; biti posledica; ukvarjati se, posvetiti se; preganjati; dojeti, razumeti; strinjati se

2. neprehodni glagol
slediti, kasneje se zgoditi

to follow up an advantage izkoristiti ugodnost
to follow s.o.'s advice ravnati se po nasvetu koga
to follow home (ali up) vztrajati
to follow the hounds iti na lov
to follow one's nose iti naravnost
to follow a lead ravnati se po navodilu
to follow the law biti pravnik
to follow the plough orati
to follow in his steps (ali wake) iti za njegovimi sledovi
to follow the sea biti mornar
to follow suit priznati barvo
as follows kakor sledi, sledeče
letter to follow pismo sledi
to follow the fashion ravnati se po modi
I cannot follow you ne razumem vas

foul² [faul] prislov
nepošteno, nepravilno, sramotno

to hit foul nepošteno ravnati
to play foul podlo ravnati, izdati

fouler [fule] verbe transitif mečkati, tlačiti, stiskati; pogaziti, valjati (sukno); obtolči (sadje med prevozom); médecine izviniti, spahniti

se fouler (populaire) garati, pretegniti se, utruditi se
fouler le raisin zmečkati (z nogami) grozdje
fouler le sol de sa patrie hoditi po domačih tleh
fouler aux pieds poteptati, pogaziti, figuré prezirljivo ravnati s kom
fouler le poignet izviti si zapestje
il a le pied foulé zvinil si je nogo
se fouler la rate imati zbadanje v boku; figuré preveč delati, garati
ne rien se fouler (populaire) ne se pretegniti
travailler sans se fouler ne se pretegniti pri delu

frangō -ere, frēgī, frāctum

1. lomiti, prelomiti, zlomiti, zdrobiti, razdejati, razbiti, razkosati: hastas Enn., deûm simulacra Lucr., telum manu V., glaebas rastris V., lagoenam, patinam, H., caules H. nalomiti, ornum O. odlomiti jesenovo vejo, panem Lact., navem frango Ter., Corn. ladja se mi razbije; duo … cum corpora … frangeret ad saxum V., Oleniden a summo vertice fregit O., moles frangit iras aequoris O. ukrotiti srdito morje, mare montis ad eius radices frangit fluctūs Lucr. razbije ob … ; o telesnih delih: fr. cervices Ci. vrat zlomiti, laqueo gulam S. ali guttur H. zadrgniti, zadaviti, cerebrum V. razbiti, ossa, tempora O.; od tod tudi zlomiti si kaj: excusavit, quod brachium fregisse diceret Ci., capra fregit cornu O., fr. crus, femur Cels., coxam Plin. iun., pedem Aug., fr. exuvias boum aceto Val. fl. omehčati, comam in gradūs Q. v kite (raz)deliti, v kite splesti, torum Mart. tlačiti = na njej sedeti, undam ulnis Sil. s komolci lomiti (= deliti) = plavati čez, preplavati, amnem nando Lucan. ali vadum nando Sil. preplavati; v pass.: anulus aureus … fractus … est Ci., cum consulis fasces frangerentur Ci., nisi ei crura fracta essent Ci., fluctus frangitur a saxo Ci., valovje se lomi ob skali, navibus fractis C., H., unda frangitur V.; pass. (intr.): hasta ibique frangitur V. se zlomi, remi franguntur V. počijo, se zlomijo; enalaga: fractae voces ad litora V. hrup kipečih valov; occ. (z)mleti (žito), (s)tleči, (s)treti, zdrobiti, zmeti: Sen. ph., Pall., fruges minaci robore saxi Lucr., fruges saxo (v stopici) V., glandem V., hordea molā O. ali hordeum molis Plin., quodcumque est solidae Cereris, cava machina frangat O., fr. grana molis, granum dentibus Plin. saxo farra Val. Fl., fabam Mart.

2. metaf.
a) prelomiti, prekršiti, oskruniti: fidem, foedus, dignitatem suam Ci., mandata H. zoper naročilo ravnati, iura pudicitiae Pr.
b) oslabiti, pomehkužiti: fractis iam minis Ci., fractum prope Graeciae nomen Ci. sloves Grčije je bil skoraj izničen, sloves Grčije se je skoraj izgubil, venus et vinum pectora frangit O., viros in Venerem fr. Petr., mollis educatio nervos frangit Q., pectora virorum durata fr. carmine Sil., histrio fractus in feminam Hier.; refl. se frangere (o vročini, mrazu) pojemati, ponehati, popustiti, o mrazu tudi: unesti se: antequam calores et frigora se fregerunt Varr., dum se calor frangat Ci., glacies se frangit Sen. ph.; tudi o zvokih: fractus sonitus tubarum V. zamolkel, po drugih pa „doneč“, „bučeč“; occ. α) zlomiti = ukrotiti, ustrahovati, premagati, obvladati, užugati: audaciam tuam, hominis furorem, eius impetum, vi vim oblatam, dolorem Ci., bellum proeliis fregit Ci. vojni je vzel moč (silo) z … , fr. hominis sententiam Ci. predlog izpodbijati, consilium Ci. ali dolos V. spodnesti, preprečiti, soriten Ci. ovreči, (Plato) me … frangeret Ci. bi moje mnenje omajal, fracta crimina Ci. ovržene, cupiditatibus fractis Ci., vis tribuni frangi potuit Ci., iam omnis fracta dissensio est armis Ci., cum videret hostem iudicio esse frangendum Ci., proeliis calamitatibusque fracti C., fr. diem mero H. kratiti si, frangor fatis V. usoda me premaguje, frangere odium iramque, impetum cogitationis Q., pedum dolorem Plin. iun.; z acc. personae: eas nationes frangi cupiit Ci., Thasios fregit N. Tasijce je ukrotil, ponižal. β) fr. animum (animos) alicuius komu srce (srčnost, pogum) vzeti, koga potreti, podreti koga: Ci., V., L., O., Iust.; v pass.: frangi animo potrt biti: quibus ego rebus … ita flectebar animo atque frangebar, ut … Ci. (v sl. bolje z act. obratom); tako tudi frangere aliquid ali aliquem potreti, ukloniti koga ali kaj: fr. animi magnitudinem N., quae contumelia non fregit eum, sed erexit N.; v pass.: fracta civitas Ci.; z abl.: quarum rerum curā non frangebatur N. skrbi … se ni dal potreti, fracti bello V., fractus morbo fameque O.; z gr. acc.: fractus membra labore H. utrujen; γ) omečiti: fletūs fregere virum L., te ut ulla res frangat Ci., alicuius misericordiā frangi Ci. usmiliti se. — Od tod adj. pt. pf. frāctus 3, adv. -ē

1. potrt, slab, medel, šibak: animus Ci., quod me audis fractiorem esse animo Ci. ep. bolj potrt, quid est tam fractum, tam minutum, … ? Ci., spes fractior Ci., iam adeo fracta est aetas Lucr., omnibus vitiis fractum dicendi genus Q. tako rekoč krhek, fracti soni T. zamolkli (prim. zgoraj: fractus sonitus tubarum), fr. pronuntiatio Plin. min.; pesn. z gen.: fractus opum Sil. oslabljen glede na svojo moč.

2. mehkužen, babji, nemoški: gressus Petr., vox Iuv., fracte loqui Ph.

fungor, fungī, fūnctus sum, prvotno = znebiti (oprostiti), rešiti se česa, zato večinoma v zvezi z abl.; od tod

1. baviti se, ukvarjati se s čim, kaj opravljati, dopolniti, izpolniti, vršiti, izvrševati, oskrbovati, čemu zadostiti: officiis iustitiae Ci., alter officio fungitur boni senatoris Ci., amicus officio parum functus Ci. ki ni storil svoje dolžnosti, f. officio rhetoris Q., consonantium Q., barbarorum more fungi N. ravnati se po barbarskih šegah, stipendio functum esse Hirt. doslužen vojak biti, vice cotis f. H. nadomeščati brus, služiti za brus, virtute functi duces H. ki so izkazali, omni virtute functa Q., caede mariti f. O. umor izvršiti, epulis (dapibus) functi O. ko so končali pojedino, po pojedini, mandato f. O. sporočiti, novus focus accenso fungitur igne O. ima ogenj, pro somno lacrimis oculi funguntur O. namesto spanja stopajo solze v oči, f. duplici numero militum Vell. dati, directā quoque acie (bitko na planem) feliciter functi Vell., cum eo sumptu res publ. fungatur T. ker te stroške zalaga (plačuje), ea legatio gaudio fungeretur T. naj bi izrazilo veselje; poseb. posel (posle), častne službe opravljati, službovati, služiti komu: f. munere C., N., T., muneribus corporis Ci., possunt aliquando oculi non fungi suo munere Ci., f. aedilicio munere, aedilitate Ci., si quo (munere) forte fungitur Ci., f. summis honoribus N., legationibus Q., consulatu, praetura, magisterio Suet., iudicis partibus Plin. iun. Star. z acc., a klas. le v gerundivnem skladu: f. munus Pl., munera Luc., militare munus fungens N., f. suprema … munera T., senatoria munera Suet., officium Kom., hominum officia T., sine me fungi fortunas meas Pl., in omni munere fungendo Ci., militia fungenda L.; pt. pf. s pass. pomenom: nondum functo monumento Paul. (Dig.), ministeria perperam functa Tert. Abs.: fungi sine corpore nulla potest res Lucr. delati in trpeti, f. cum corpore Lucr., f. pro fultura Col. služiti za … , ex more Aus., sepulcrum functum Icti. ki je v njem že mrtvec ležal.

2. kaj doseči, — dobiti, deležen biti česa: ter aevo functus (Nestor) H. ki je učakal (doživel) tri rodove, simulacra functa sepulcris O. ki so dobile pogreb; occ.
a) kaj pretrpeti, prebiti, prestati, dovršiti: f. laboribus H., periculis Iust., morte O., Vell. ali fato O., Val. Max., Q., Suet. ali vitā Gell., Icti., Lact. umreti, functus morte O. mrtvec, functo longissima statione mortali Vell.; z acc.: mala multa animus contage fungitur eius Lucr., neque ab ictu fungitur hilum Lucr. in ne trpi nič od udarca, in se nič ne (z)meni za udarec, f. diem Iust.; abs. pt. pf. fūnctī -ōrum, m = defuncti umrli, rajni(ki): Sen. tr., Stat., Aus.
b) s pass. pomenom = ceniti se, vrednost imeti, veljati: pretia rerum … communiter funguntur, ait pretia rerum communiter fungi Paul. (Dig.). — Act. soobl. fungō -ere: Luc.

gaff¹ [gæf] samostalnik
železni kavelj za ribolov; ostre osti, harpuna

sleng to blow the gaff ovaditi, izdati skrivnost
ameriško, pogovorno to stand the gaff biti vztrajen, potrpežljivo prenašati
to give the gaff surovo ravnati, strogo kritizirati

gamba f

1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge

2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge

3. hlačnica

4. pokončna črta

game² [geim] samostalnik
igra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka
množina športne igre, tekma

the game is afoot začelo se je
double (ali deep) game dvolična igra
drawn game nedoločena igra
one's little game ukana, zvijača
to make game of norčevati se, osmešiti
none of your game ne boš me ukanil
to play the game pošteno ravnati
two can play at the game to je dvorezna stvar
round game družabna igra
the game is up po njem je, načrt je propadel
the game is not worth the candle ni bilo vredno tolikšnega truda
game of chance hazardna igra
to make game of s.o. norčevati se iz koga
to play a good (poor) game dobro (slabo) igrati
to be on one's game biti v dobri kondiciji
to give the game away izdati skrivnost

gant [gɑ̃] masculin rokavica

une paire de gants par rokavic
gant de boxe, de caoutchouc, fourré, en peau (de daim), protecteur, tricoté, de toilette boksarska, gumijasta, podložena, kožnata (iz jelenovine), zaščitna, pletena, toaletna (za umivanje) rokavica
aller comme un gant biti kot vlit
cette robe te va comme un gant ta obleka je na tebi kot vlita
jeter le gant pozvati na dvoboj, izzvati
mettre, retirer ses gants obleči, sleči nogavice
relever le gant sprejeti izzivanje (dvoboj)
mettre, prendre des gants avec quelqu'un (figuré) koga z rokavicami prijeti, obzirno z njim ravnati
sans prendre des gants (figuré) brez rokavic, odkrito
se donner des gants pripisovati si uspeh ali zaslugo za kaj
retourner quelqu'un comme un gant obračati koga kot rokavico, vse lahko s kom napraviti, koga lahko o popolnoma nasprotnem prepričati
il est souple comme un gant (figuré) lahko ga okoli prstov oviješ

Gefühlssache, die, das ist Gefühlssache to je stvar občutka, tu se je treba ravnati po občutku

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

Gemeinheit, die, (-, -en) nizkotnost, podlost, prostaštvo; sich eine zuschulden kommen lassen ravnati prav nizkotno

generosità f

1. velikodušnost, plemenitost:
comportarsi, agire con generosità velikodušno ravnati

2. darežljivost:
ricompensare qcn. con generosità darežljivo, bogato koga poplačati
la generosità del vino polnost vina
la generosità di un atleta borbenost, požrtvovalnost športnika

Gerechtigkeit, die, pravičnost (tudi Recht, Philosophie); Recht pravica (Weidegerechtigkeit pravica paše); Gerechtigkeit üben ravnati pravično; jemandem/einer Sache Gerechtigkeit widerfahren lassen biti pravičen do (koga/česa)

Gesetz, das, (-es, -e)

1. zakon (tudi Recht) (ewiges večni, des Herzens zakon srca, moralisches moralni, natürliches naravni, physikalisches fizikalni, statistisches statistični)

2. theologisch, Philosophie, figurativ postava auf dem Boden des Gesetzes stehen opirati se na zakon, temeljiti na zakonu; ein Gesetz einbringen predlagati zakon; ein Gesetz erlassen izdati zakon; das Gesetz verletzen/übertreten kršiti zakon; gegen das Gesetz verstoßen ravnati protizakonito; vom Gesetz abweichen ravnati mimo zakona

giustizia f

1. pravičnost, pravica:
operare secondo giustizia ravnati po pravici, pravično
amministrare la giustizia pren. deliti pravico
Ministero di grazia e giustizia Ministrstvo za pravosodje
fare giustizia da se pren. vzeti pravico v svoje roke
fare giustizia di un libro pren. oceniti knjigo brez dlake na jeziku
giustizia è fatta pren. pravici je zadoščeno, kazen je izvršena

2. sodišče, sodna oblast:
corte di giustizia sodišče
palazzo di giustizia sodna palača
assicurare qcn. alla giustizia koga izročiti pravici
essere ricercato dalla giustizia biti na begu pred pravico