Franja

mjȅsto s (ijek.), mȅsto s (ek.)
1. kraj: Ljubljana s okolinom -ima
2. prostor: metnuti knjigu ma svoje mjesto; ona je sjela, sela na tvoje mjesto
3. mesto: svatko da stoji na svome -u, da stane na svoje mjesto
4. radno mjesto delovno mesto; glasačko mjesto volišče; zborno mjesto
5. točka: to je njegovo bolno mjesto
6. služba, službeno mesto: molba za mjesto sudije; žaliti se na najviše mjesto pritožiti se na najvišje mesto, molim -a! prosim, prostor!
7. biti na -u mrtav biti pri priči mrtev; biti na -u biti primeren; na licu -a na kraju samem

mladin|a ženski spol (-e …) die Jugend, die Jungen množina, (podeželska Landjugend, šolska Schuljugend)
nezaposlenost mladine die Jugendarbeitslosigkeit
za mladino Jugend-
(delo die Jugendarbeit, igra das Jugendschauspiel, knjiga das Jugendbuch, prepoved das Jugendverbot, skrb die Jugendhilfe)
primeren za mladino film: jugendfrei
ki ogroža mladino/neprimeren za mladino jugendgefährdend

mot [móu] samostalnik
duhovita pripomba, domislica

mot juste primeren izraz

muzej moški spol (-a …) das Museum (domovinski Heimatmuseum, na prostem Freilichtmuseum, mestni Stadtmuseum, deželni Landesmuseum, narodni Nationalmuseum, poštni Postmuseum)
prirodoslovni muzej naturkundliches Museum
muzej voščenih lutk das Wachsfigurenkabinett
(primeren) za v muzej museumsreif (tudi figurativno)
vodnik po muzeju der Museumsführer
… muzeja Museums-

način¹ moški spol (-a …)

1. die Art, die Weise, die Art und Weise; (izražanja Ausdrucksweise, arhiviranja Ablageart, filozofija biti Seinsweise, bojevanja Kampfweise, brušenja Schleifart, dela Arbeitsweise, delovanja Wirkungsweise, financiranja Finanzierungsart, govorjenja Redeweise, Sprechweise, Sprechart, izdelave Bauart, hoje Gangart, Gehweise, igre Spielweise, izdelave Machart, izhajanja Erscheinungsweise, izkoriščanja Nutzungsart, glasba lokovanja Strichart, nastajanja Entstehungsart, obdelave Bearbeitungsweise, obstoja Daseinsweise, pakiranja Packungsart, pisanja Schreibweise, plačila Zahlungsweise, podajanja Darstellungsweise, pridobitve Erwerbungsart, prikazovanja Auslegungsart, pripovedovanja Erzählweise, sklepanja [Schlußweise] Schlussweise, slikanja Malweise, uporabe Anwendungsweise, Verwendungsweise, vedenja Verhaltensweise, vezave Bindungsart, vožnje Fahrweise, zapisa Schreibart, pogona Antriebsart, ravnanja Verfahrensweise, produkcijski Produktionsweise, računski Rechnungsart, pisanja Schreibweise, smrti Todesart)
način dela die Arbeitsweise, pri strojih: der Betrieb

2. (postopek) das Verfahren (delilni Teilverfahren, vezave Bindeverfahren)

3. (metoda) die Methode (barvanja Färbemethode, konzerviranja Konservierungsmethode, rudarstvo odkopavanja/dobivalni Abbaumethode, preizkušanja Prüfmethode)

4. v kuhinji:
na lovski način nach Jägerart
|
na … način in … Weise
na isti način in gleicher Weise
na običajni način in gewohnter Weise
na primeren način in geeigneter Weise
na ta način auf diese Weise, in dieser Weise
na tak način solchermaßen, solcherweise, solcherart
na vsak način auf alle Fälle, auf jeden Fall, unter allen Umständen, jedenfalls, (na vso silo) partout, um jeden Preis
na noben način in keiner Weise, (nikakor ne) keineswegs

obdelav|a¹ ženski spol (-e …) die Bearbeitung, Verarbeitung, Aufarbeitung, Aufbereitung, Erschließung, Behandlung (filmska Filmbearbeitung, groba Rohbearbeitung, naknadna Nachbehandlung, kovine Metallbearbeitung, besedila Textverarbeitung, podatkov Datenverarbeitung, Informationsverarbeitung, s paro Dampfbehandlung, strojna Maschinenbearbeitung, širinska Breitbehandlung, toplotna Wärmebehandlung, vlažna Feuchtbehandlung, Feuchtbearbeitung, začetna Vorbearbeitung, Vorbehandlung, zadnja Fertigbearbeitung); z apnom: Kalkbehandlung, die Kalkung, z bitumnom: die Teerung
površinska obdelava die Oberflächenbehandlung, Oberflächenveredelung, tekstila: die Ausrüstung
(površinska Oberflächenausrüstung)
pravokotna obdelava das Abvieren, die Abvierung
stopničasta obdelava das Abtreppen
obdelava robov/šivov die Versäuberung, Nahtversäuberung
trajanje obdelave die Behandlungsdauer, Bearbeitungsdauer
način obdelave die Bearbeitungsweise
les za obdelavo das Werkholz
primeren/pripravljen za računalniško/strojno obdelavo computergerecht, maschinengerecht
v nadaljnjo obdelavo zur weiteren Verarbeitung (z. w. V.)

obdelovánje (zemlje) cultivation, tillage

primeren za obdelovánje cultivable

objav|a ženski spol (-e …) die Veröffentlichung, die Publikation, prva: Erstveröffentlichung, der Urdruck; (razglasitev, sporočitev) die Bekanntmachung, Kundmachung, Verkündigung, (razglasitev) Verlautbarung
primeren za objavo publikationsreif
pravo dan objave der Verkündigungstermin
pogostnost objave die Ausgabehäufigkeit

odrsk|i [ó] (-a, -o) bühnenmaßig; (odru primeren) bühnenwirksam; Bühnen- (delavec der Bühnenarbeiter, mojster der Bühnenmeister, reflektor der Bühnenscheinwerfer, glasba die Bühnenmusik, izreka Bühnenaussprache, pravice množina Bühnenrechte)

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
figurativno otrok narave der Naturmensch
nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
živorojeni otrok das Lebendgeborene
otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
… otroka Kindes-
(umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
poviti otroka einem Kind das Leben schenken
narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
za otroka für das Kind, Kinder-
(nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
z otrokom mit dem Kind
grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
otroci množina Kinder množina
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
… otrok Kinder-
(delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
brez otrok kinderlos
ki ima veliko otrok kinderreich
ki ne mara otrok kinderfeidlich
ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
do otrok zu den Kindern
ljubezen do otrok die Kinderliebe
v družbi otrok in Kindergesellschaft
v rokah otrok in Kinderhand
za otroke für die Kinder
ugoden za otroke kinderfreundlich
neugoden za otroke kinderfeindlich
… za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
otrokom für die Kinder
primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
prilagojen otrokom kinderfreundlich
neprilagojen otrokom kinderfeindlich
|
figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei

páša¹ pasture; pasturage; pasturing; pasture land; grassland; herbage

duševna páša food for thought, mental pabulum
občinska páša common pastureland, common
primeren za pášo fit for pasture
on pase ovce na občinski páši (pašniku) he pastures his sheep on the common
voditi živino na pášo to pasture

páša pâture ženski spol , pâturage moški spol , pacage moški spol

biti paša za oči (figurativno) être une délectation pour les yeux
dati, gnati krave na pašo mettre, mener les vaches au pâturage (ali au pacage, en pâture), herbager
poletna paša pacages moški spol množine d'été
primeren za pašo pâturable

patentiranj|e srednji spol (-a …) das Patentieren
primeren za patentiranje patentfähig

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

pleme² [ê] srednji spol (pleména …)
… za pleme Zucht-
(žival das Zuchttier)
primeren za pleme zuchttauglich

plovb|a ženski spol (-e …) pomorstvo die [Schiffahrt] Schifffahrt, letalstvo zračna: die Luftfahrt ➞ → zračna plovba; -[schiffahrt] schifffahrt, -fahrt (linijska [Linienschiffahrt] Linienschifffahrt, morska [Seeschiffahrt] Seeschifffahrt, Seefahrt, obalna [Küstenschiffahrt] Küstenschifffahrt, Küstenfahrt, pomorska [Hochseeschiffahrt] Hochseeschifffahrt, rečna [Flußschiffahrt] Flussschifffahrt, [Binnenschiffahrt] Binnenschifffahrt)
plovba s tokom das Triften
linija plovbe die [Schiffahrtslinie] Schifffahrtslinie
pravila mednarodne plovbe die Seestraßenordnung
komisija za plovbo die [Schiffahrtskommission] Schifffahrtskommission
primeren za plovbo voda: schiffbar, plovilo: seefest, seetüchtig, na odprtem morju: hochseetüchtig
pripravljen za plovbo seeklar
držati v pripravljenosti za plovbo klarhalten
pripraviti za plovbo klarmachen
urediti za plovbo vode: schiffbar machen
ureditev za plovbo voda: die Schiffbarmachung

pohoden pridevnik
1. (o pohodništvu) ▸ túra-Povezane iztočnice: pohodne palice, pohodni čevlji, pohodna pot, pohodne hlače

2. (primeren za hojo po njem) ▸ járható, járó-Na ravni strehi je lesena pohodna terasa, del pa je ozelenjen. ▸ A lapostetőn fából készült járható terasz található, amelynek egy részén tetőtéri kertet alakítanak ki.
Vidni zidovi bodo iz betona, pohodna površina pa peščena. ▸ A látható falak betonból készülnek, a járófelületet pedig homokkal borítják.
Povezane iztočnice: pohodna plošča, pohodna rešetka, pohodna streha, pohodno steklo

póšta (poštni urad) poste ženski spol , bureau moški spol de poste, postes ženski spol množine ; (pisma ipd.) courrier moški spol , correspondance ženski spol

pošta z golobi pismonoši poste par pigeon
cevna, pnevmatična pošta poste pneumatique (tubulaire)
diplomatska pošta courrier diplomatique
glavna pošta hôtel moški spol des postes, poste centrale, familiarno grande poste
jutranja pošta courrier (ali distribution ženski spol) du matin
letalska pošta courrier aérien, courrier-avion, poste aérienne (ali par avion)
paketna pošta service moški spol des colis postaux
vojna pošta courrier militaire (ali aux armées)
po pošti, s pošto par voie postale, par (la) poste
s posebno pošto par courrier séparé
z isto pošto par le même courrier
z letalsko pošto poslano pismo lettre ženski spol par avion
z obratno pošto par retour du courrier
oddaja pisem na pošti postage moški spol
pobiranje pošte levée ženski spol du courrier
primeren za pošiljko po pošti postable
oddati pismo na pošti mettre une lettre à la poste, poster une lettre
oddati, opraviti svojo pošto expédier (ali faire) son courrier
odpraviti, odposlati pošto expédier le courrier
pobrati pismo iz poštnega nabiralnika lever les lettres
pregledati pošto dépouiller le courrier (ali la correspondance)
vreči pošto v nabiralnik jeter le courrier à la boîte aux lettres