Franja

pateō -ēre -uī (prim. gr. πετάννυμι, πατάνη skleda (iz *πετάνα, od tod lat. patina))

1. odprt biti (naspr. clausum, obseratum esse): Pl., T., Plin. iun. idr., patent fores Ter., O., portae, valvae Ci., patentes ianuae, portae L., nares semper patent Ci., patebant plagae L. rane so zevale, ne fugae quidem patebat locus L., portus patet praedonibus Ci., cuncta maria terraeque patebant S.; pren.: patet isti ianua leto V.; occ. razprostirati se, raztezati se, (daleč) segati: Iust., Plin., Eutr. idr., patet pelagus V., Tuscorum opes late … patuere L., fines Helvetiorum … in longitudinem milia passuum CCXXXX, in latitudinem CLXXX patebant C., huius Hercyniae silvae, quae supra demonstrata est, latitudo novem dierum iter expedito patet C.; metaf.: late patere daleč segati, daleč (zelo) razširjen biti, širom(a) se razpasti, vsevprek se širiti (razširjati), imeti velik (širok) obseg, imeti široko veljavo, imeti široko (širno) področje (torišče): ista ars late patet et ad multos pertinet Ci., latius patuit sceleris contagio Ci., hoc praeceptum patet latius Ci., in quo vitio latissime patet avaritia Ci.

2. odprt biti = dostopen, pristopen, dosegljiv, prehoden biti: semitae patuerunt C., e fossā in cubiculum patet iter L., aditus patuit Ci., patet via nuntiis Ci., quibus curia patet Ci., virginitas mea patet Phoebo O.

3. metaf.
a) na voljo (na razpolago) biti komu, svoboden (prost) biti za koga: nihil obsessis praeter deditionem patebat Cu. obleganci niso imeli na voljo ničesar, razen predaje, honores patent alicui Ci., patuit quibusdam fuga L., patet aditus ad aliquem N., p. reditus in amicitiam C., omnibus haec ad visendum patebant cotidie Ci., omnibus … vestrum auxilium aequum est patere L.
b) izpostavljen biti: fortunae impetibus Cu., periculis, ictibus tuis Sen. ph., morbis Cels., patens vulneri equus V., p. in arma V.
c) (raz)viden, očiten, jasen, znan biti: Pl., S., H. idr., nomen in adversariis patet Ci. se najde, ecquidnam in tabulis patet lucelli expensum Cat., causae patuere O., fingi putatis, quae patent? Ci., nulla tum patebat, nulla erat cognita coniuratio Ci., vera patuit dea V. se je izkazala kot prava boginja, se je pokazala pravo boginjo, ut procedente libro patebit Q. kot bo razvidno v nadaljevanju knjige; impers. z ACI očitno biti, jasno biti: T., Plin. idr., cum pateat id aeternum esse Ci. — Od tod adj. pt. pr. patēns -entis, adv. patenter: Cass., Plin. Val., Front., komp. patentius: Ci.

1. odprt, prost, prehoden, dostopen: via patens, patentior L., campi S., Cu., vallis usque ad mare patens Cu., vallis patentior quam cetera L., loca patentia L., patentiora C., patentissima Suet., patens caelum Ci. golo (milo) nebo, čisto ozračje; subst.: perpatentia … vadebant L. vrzeli, ex patenti utrimque (iz širnega prostora, ki ga je zavzemalo ob obeh straneh) coactum in angustias mare L.

2. daleč se razprostirajoč, širen, širok: pelagus V., Aegaeum H., dolium quam patentissimi oris Col.

3. metaf.
a) svoboden, nemoten, neoviran: pinguis amor nimiumque patens in taedia nobis vertitur et, stomacho dulcis ut esca, nocet O.
b) odprt čemu, za kaj = dostopen čemu: domus patens atque adeo exposita cupiditati et voluptatibus (naspr. domus clausa pudori et sanctimoniae) Ci.
c) očiten, jasen: causa O.

patinoire [-nwar] féminin drsališče

patinoire naturelle, artificielle, couverte naravno, umetno, pokrito drsališče
(figuré) la rue est une vraie patinoire ulica je vsa poledenela, je pravo pravcato drsališče

penal kazenski

código penal zakonik
derecho penal kazensko pravo
establecimiento penal kaznilnica
antecedentes penales predkazni

pénal, e, aux [penal, no] adjectif kazenski

code masculin, droit masculin pénal kazenski zakonik, kazensko pravo

penale

A) agg. pravo kazenski:
azione penale kazenski postopek
certificato penale potrdilo o nekaznovanju
codice penale kazenski zakonik
diritto penale kazensko pravo

B) f pravo kazen; denarna kazen:
pagare una penale plačati denarno kazen

pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.

pero¹ [ó] srednji spol (perésa …) živalstvo, zoologija die Feder (pravo Kielfeder, krmilno Steuerfeder, krovno Deckfeder, letalno Schwungfeder, repno Schwanzfeder, gosje Gänsefeder, nojevo Straußenfeder, pavje Pfauenfeder)
primarna peresa živalstvo, zoologija Handschwingen množina
pahljača iz peres der Federfächer
podoben peresu federartig
lahek kot pero federleicht

pést fist

polna pést a handful, a fistful
stisnjena pést clenched (ali closed) fist
na lastno pést (figurativno) on one's own account, on one's own
udarec s pestjo punch, žargon fourpenny one
pravica, pravo pésti club law, fist law
boriti, tepsti se s péstjó to brawl, to have a punch-up (ali fistfight)
groziti s péstjó to shake one's fist at someone
imeti koga v pésti (figurativno) to have someone in the hollow of one's hand
udariti po mizi s péstjó to bring one's fist down heavily on the table
v pést se smejati to laugh inwardly, to laugh up one's sleeve
dobil sem ga v pést (figurativno) I have got him into my clutches
iti (naprej) na lastno pést to go (ahead) on one's own
bíti, udariti s péstjó to punch, to strike with one's fist, to fist
udariti koga s péstjo to give someone a punch
borba, pretep s péstmi punch-up, fistfight, humoristično bout of fisticuffs
stisniti pésti to clench one's fists

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

place² [pléis] prehodni glagol
postaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj
ekonomija spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga
šport plasirati

to place confidence in imeti zaupanje v koga
I cannot place him ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznam
to place in order urediti, postaviti na pravo mesto
to place a contract skleniti pogodbo
ekonomija to place an order naročiti
to place a call najaviti telefonski pogovor
to place on record zapisati, vknjižiti
šport to be placed plasirati se, biti med prvimi tremi

podob|a² [ó] ženski spol (-e …) (lik) die Gestalt (človeška Menschengestalt, glasovna Lautgestalt, iz sanj Traumgestalt)
v … podobi in Gestalt von, v živalski: in tierischer Gestalt, in Tiergestalt
otipljiva podoba eine greifbare Gestalt
religija pod obema podobama in beiderlei Gestalt
figurativno pokazati svojo pravo podobo seine wahre Gestalt zeigen

podóba (-e) f

1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
zaobljubljena podoba immagine votiva
nabožne podobe immagini sacre
oljnata podoba quadro a olio
lastna podoba autoritratto
podoba v romanih personaggio del romanzo

2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
pesniška podoba fantasma poetico
domišljijska podoba immagine fantastica
ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie

podróčje (-a) n

1. zona, regione, territorio, area; bacino; comprensorio:
kmetijsko področje zona agraria
hribovito, ravninsko področje territorio montano, pianeggiante, regione montana, pianeggiante
potresno področje zona sismica
dvojezično področje area bilingue
arktično področje terre artiche
nerazvito, pasivno področje zona depressa
meteor. področje nizkega, visokega zračnega pritiska depressione atmosferica; zona, area d'alta pressione

2. ramo, settore, campo; sfera, ekon. comparto:
gospodarsko, politično, znanstveno področje settore economico, politico, scientifico
človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju l'attività umana nella sfera materiale, spirituale
področje znanstvenega raziskovanja il settore della ricerca scientifica
vplivno področje sfera d'influenza
področje industrijskega vohunstva il giro dello spionaggio industriale
področje dejavnosti raggio d'azione
pravo je področje, kjer je posebej doma il diritto è il campo di sua specifica compentenza

3. anat. regione:
hrbtno, ledveno področje regione dorsale, lombare

pogodíti (zadeti cilj) to hit; (uganiti) to guess, to divine

pogodil sem njene misli, namene I read her thoughts, I saw through her intentions
pogodíti jo (zadeti žebico na glavico) to hit the nail on the head
pogodíti pravo to touch the spot
pogodíti se to make an agreement (ali a contract), to come to an arrangement (ali to an understanding)
pogodíti se s kom to come to terms with someone
pogodíti se o čem to agree about (ali on) something
pogodíti se o ceni to agree about the price

pogodíti (uganiti) adivinar

pravo pogoditi acertar, fam (fig) dar en el clavo
pogoditi cilj dar en el blanco, hacer blanco
pogoditi se ponerse de acuerdo, llegar a un acuerdo, hacer un convenio
pogoditi se o ceni convenir un precio

policijsk|i (-a, -o) polizeilich, Polizei- (aparat der Polizeiapparat, komisar der Polizeikommissär, ovaduh der Polizeispitzel, patruljni čoln der Polizeikreuzer, prijem der Polizeigriff, radio der Polizeifunk, signalni lopar die Polizeikelle, centrala mesta/dežele das Polizeipräsidium, kontrola die Polizeikontrolle, služba der Polizeivollzugsdienst, Polizeidienst, zaščita der Polizeischutz, pravo das Polizeirecht, vozilo der Polizeiwagen)

pomakníti mover; empujar

pomakniti naprej avanzar, hacer avanzar
bliže pomakniti acercar, aproximar
pomakniti nazaj hacer retroceder
pomakniti na pravo mesto enderezar

pomôrski sea, marine; maritime, nautical; naval

pomôrska agencija shipping agency
pomôrska akademija naval academy
pomôrska bitka sea battle, naval battle, naval combat, sea fight, naval action
pomôrski izraz nautical term
pomôrska karta, zemljevid (admiralty) chart, nautical map, nautical chart
pomôrska luka seaport, maritime port, harbour
pomôrsko letališče, pomôrska letalska baza seaplane station (ali base), seadrome
pomôrsko letalstvo naval aviation
pomôrsko letalo seaplane, hydroplane, floatplane, naval plane
pomôrska konferenca naval conference
pomôrsko mesto coastal town
pomôrsko oboroževanje naval armament
pomôrska oblast port authority
pomôrsko pravo maritime law; law of naval warfare
pomôrska trdnjava fortified naval base
pomôrska sila (moč) naval (ali maritime) power, sea power
pomôrska trgovina seaborne trade, shipping trade, maritime commerce
pomôrsko zavarovanje marine insurance
pomôrska zavarovalna družba marine insurance company

pomôrski (-a -o) adj. marittimo; marinaro; nautico, navale; navigatore:
pomorska bitka battaglia navale
hist. pomorske republike repubbliche marinare
pomorska ljudstva popoli navigatori
pomorska akademija accademia navale
navt. pomorska karta portolano
navt. pomorska knjižica matricola; libretto di navigazione
voj. pomorska eskadra squadra navale
navt. pomorski strojnik ufficiale di macchine; macchinista
jur. pomorsko pravo diritto marittimo

positiv pozitiven (tudi Mathematik, Physik, Elektrizität, Philosophie, Medizin); dejanski; positive Zahlen Mathematik pozitivna števila; positives Recht Recht pozitivni pravo, uzakonjeno pravo; positives Interesse dejanski interes; positive Vertragsverletzung Recht dejavna kršitev