Franja

okrasn|i (-a, -o) schmückend, Schmuck- (element das Schmuckelement, kamen der Schmuckstein, predmet der Schmuckgegenstand), Zier- (grm der Zierstrauch)

okrógel (-gla -o)

A) adj.

1. rotondo, tondo:
okrogel obraz un viso rotondo
okrogli oklepaj parentesi tonda

2. pren. tondeggiante, pienotto

3. tondo, arrotondato (numero):
zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

4. notevole:
poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti okrogel (pijan) essere brillo
zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
adm. okrogli žig timbro tondo
metal. okroglo železo tondino
okrogel predmet tondello
okrogel ročaj pomolo
okrogla embalaža barattolo
pren. okrogla miza panel
okrogla oblika rotondità
okroglo naslonjalo tombolo

B) okrógli (-a -o) m, f, n
peti okrogle cantare canzoni allegre
pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca

opravljanj|e² srednji spol (-a …) der Klatsch, der Tratsch; pravo die Nachrede, üble Nachrede
postati predmet opravljanja ins Gerede kommen

optional [ɔ́pšənəl] pridevnik (optionally prislov)
dan na izbiro, po izbiri, fakultativen, neobvezen

optional insurance fakultativno zavarovanje
pedagoško optional subject fakultativen predmet
ameriško optional bonds odpovedljive obveznosti

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek

palo m

1. kol; drog:
palo di sostegno podporni kol
dritto come un palo raven kot kol, tog
ha ingoiato un palo pren. hodi, kot da ima kol v hrbtu
rimanere al palo di partenza pren. prestopati se na mestu
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet

2. pren. žarg.:
fare il palo, fare da palo biti na straži (pri kraji, ropu)

3. šport prečka, vratnica

parlare

A) v. tr. (pres. parlo)

1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno

2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o

7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

1. govoriti (s kom)

2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

3. pog. ljubimkati

Č) m govor, govorjenje

parōla f

1. beseda:
nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
non capire una sola parola ne razumeti prav nič
parola per parola dobesedno
giochi di parole besedne igre
giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
è questione di parole pren. samo za besede gre
parole sante! res je! tako je!
non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
buone parole prijazne besede
male parole hude, osorne besede
parole grosse žaljive besede
venire a parole sporeči se
scambio di parole razprava, diskusija
in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
uomo di poche parole redkobeseden mož
misurare, pesare le parole tehtati besede
sprecare le parole govoriti zaman
togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

2. beseda, pogovor, pouk:
ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
la parola di Dio božja beseda, božji nauk

3. beseda, izraz, rek:
mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
in una parola pren. skratka
la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
parola d'ordine pren. geslo, slogan
parole čenče, govorjenje:
essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
è una parola! pren. to je lahko reči!
quante parole! koliko nepotrebnih besed!
parole, parole, parole! besede, besede, besede!

4. govor:
il dono della parola dar govora
restare senza parola obnemeti

5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
chiedere la parola prositi za besedo
prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

6. govor (način, oblika):
avere la parola facile biti zgovoren

7. beseda, besedica, omemba:
non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

8. beseda, obljuba:
dare la parola obljubiti
mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
essere di parola biti mož beseda
parola d'onore! častna beseda!
rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda

place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

à la place de namesto
à ma place na mojem mestu, namesto mene
par places mestoma
sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
place! prostor!
en place! na mesta!
faute de place zaradi pomanjkanja prostora
place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
place assise, debout sedež, stojišče
place de confiance zaupno službeno mesto
place forte trdnjava; garnizijsko mesto
place marchande, de commerce tržišče
place d'honneur častno mesto
place de sport športni prostor
place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
jour masculin de place borzni dan
voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
demeurer en place ne se ganiti z mesta
être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
être sans place biti brez službe
je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
perdre sa place izgubiti svojo službo
prendre place sesti, namestiti se
remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
retenir une place rezervirati mesto
tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
tenir place de nadomestovati

plain-pied, de [plɛ̃pje] adverbe v isti višini

notre appartement donne plain-pied sur la rue naše stanovanje je v isti višini z ulico
être, se sentir plain-pied avec son interlocuteur biti, čutiti se na isti ravni s svojim sobesednikom
il est entré plain-pied dans le sujet prešel je neposredno, brez uvoda ali ovinkov v predmet

pogajanj|e srednji spol (-a …) das Verhandeln
pogajanja množina Verhandlungen množina, predhodna: Vorverhandlungen množina; Unterhandlungen množina
mirovna pogajanja Friedensverhandlungen množina
… pogajanj/za pogajanja Verhandlungs-
(predmet der Verhandlungsgegenstand, rezultat das Verhandlungsergebnis, vodenje die Verhandlungsführung, osnova za die Verhandlungsgrundlage, Verhandlungsbasis, pripravljenost za die Verhandlungsbereitschaft)
pogajanja za mezde/kolektivno pogodbo Tarifverhandlungen množina, die Lohnrunde/Tarifrunde
partner pri pogajanjih der Verhandlungspartner, pri pogajanjih o kolektivni pogodbi: die Tarifpartei
doseči s pogajanji aushandeln, auf dem Verhandlungsweg erreichen
pripravljen na pogajanja verhandlungsbereit

pogovor¹ [ô] moški spol (-a …)

1. das Gespräch; na televiziji, na radiu: die Gesprächsrunde; (diskusija) die Diskussion, die Auseinandersetzung; -gespräch (delovni Arbeitsgespräch, informacijski Informationsgespräch, med štirimi očmi Vieraugengespräch, na vrhu Spitzengespräch, pri mizi Tischgespräch, s kandidatom za zaposlitev Einstellungsgespräch, v družini Familiengespräch, s kupcem Verkaufsgespräch, poprejšnji Vorgespräch, zasebni Privatgespräch, zaključni [Abschlußgespräch] Abschlussgespräch)
… pogovora Gesprächs-
(drobci Gesprächsfetzen množina, predmet der Gesprächsgegenstand, snov der Gesprächsstoff, tema das Gesprächsthema, trajanje die Gesprächsdauer, udeleženec der Gesprächsteilnehmer, vodenje die Gesprächsführung)
v obliki pogovora in Gesprächsform
v pogovoru (mimogrede) gesprächsweise
podlaga za pogovor die Gesprächsgrundlage
pripravljenost za pogovor die Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft
pripravljen za pogovor gesprächsbereit, diskussionsbereit
snov za pogovor der Gesprächsstoff
začeti pogovor s kom mit (jemandem) ins Gespräch kommen
napeljati pogovor na X X ins Gespräch bringen, die Rede auf X bringen, das Gespräch auf X bringen

2. (konverzacija) die Unterhaltung

3.
resen pogovor za razčiščenje zadev: die Aussprache

4. (razgovor) die Unterredung

5. v zaporu:
prostor za pogovore der Kontaktraum
čas za pogovor die Sprechzeit
|
skakati v pogovor dazwischenreden
začeti pogovor o zu sprechen kommen auf (o čem drugem auf etwas anderes zu sprechen kommen)
biti pripravljen na pogovor glede cene, pogojev: mit sich reden lassen

pogóvor conversation; talk, talking; discourse; discussion; (kramljanje) chat, chatting; (v dvoje) dialogue; (s samim seboj) soliloquy, monologue; colloquy; (pri mizi) table talk; (o nepomembnih stvareh) small talk, everyday talk; (le o svoji stroki) shop, ZDA shoptalk; (med štirimi očmi) a talk in private

telefonski pogóvor call
nujen (telefonski) pogóvor emergency (ali priority) call
predmet pogóvora subject of conversation, subject under discussion
ona je predmet pogóvora vsega mesta she is the talk of the whole town
biti v pogóvoru s kom to be in conversation with someone
napeljati pogóvor na kak predmet to introduce a subject
menjati predmet pogóvora to change the subject, to turn the conversation round (to another topic)
opustiti pogóvor o kakem predmetu to let the subject drop
pustimo pogóvor o tem! let's drop the subject!
pridružiti se pogóvoru to join in a (ali the) conversation
prekiniti svoj pogóvor to stop talking, to break off
stopiti v pogóvor, začeti pogóvor s kom to get, to enter into conversation with someone
podaljšati telefonski pogóvor (čez tri minute) to extend a call (beyond three minutes)
prijaviti telefonski pogóvor to book a call
spustiti se v pogóvor s kom, zaplesti koga v pogóvor to engage someone in conversation
udeležiti se pogóvora to take part in a conversation, to follow a conversation
vzdrževati pogóvor (figurativno) to keep the ball rolling

pogóvor (-a) m

1. discorso, conversazione, colloquio; dialogo:
iskriv, dolgočasen pogovor conversazione brillante, noiosa
predmet pogovora tema del discorso
odprt pogovor colloquio franco, aperto
pogovor je nanesel na il discorso cadde su
zgubiti nit pogovora (zmesti se) perdere il filo del discorso

2. (uradna izmenjava mnenj) colloquio:
pogovori na najvišji ravni colloqui al massimo livello

porcelán porcelaine ženski spol ; (neglaziran) biscuit moški spol

pristen (nepristen), japonski, kitajski, sevrski, saški porcelan porcelaine authentique (imitée), du Japon, de Chine, de Sèvres, de Saxe
industrija porcelana industrie ženski spol porcelainière
predmet iz porcelana porcelaine ženski spol
tovarna, trgovina porcelana manufacture ženski spol, magasin moški spol de porcelaine
dvakrat žgati porcelan biscuiter
žganje porcelana cuisson ženski spol de la porcelaine

poslan (-a, -o) gesandt, komu: zugesandt
biti poslan ergehen an, (jemandem) zugehen
poslana količina die Versandmenge
poslan predmet die Einsendung

posmèh posmehovánje mockery, derision; scoff; jeer; scorn; gibe

predmet, predmet posmèh, posmehovánjea, tarča posmèh, posmehovánjea a laughingstock
biti v posmèh, posmehovánje to become an object of derision
v posmèh, posmehovánje bom I shall be laughed at (ali laughed to scorn)
v posmèh, posmehovánje je vsej vasi he is the butt (ali laughingstock) of the whole village

posréden (-dna -o) adj. indiretto; mediato; riflesso:
posreden vpliv influsso indiretto
biol. posredna delitev mitosi, cariocinesi, divisione cellulare indiretta
ekon. posredna menjava scambio indiretto
ped. posredna metoda metodo indiretto
posredna razlaga spiegazione indiretta
posredne volitve elezioni indirette
ekon. posredni davek imposta indiretta
filoz., mat. posredni dokaz dimostrazione indiretta
lingv. posredni predmet oggetto indiretto

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

précieux, euse [presjö, z] adjectif dragocen; figuré afektiran, nenaraven, izumetničen, preciozen; féminin precioza; gizdavka

objet masculin, bijou masculin précieux dragocen predmet, dragulj
aide féminin précieuse dragocena pomoč