Franja

piscōsus 3 (piscis)

1. ribovit, poln rib, bogat z ribami, ribat: Bari moenia piscosi H., scopuli V., piscoso amne Padusae V., flumina piscosae Lernae V., Aulide piscosa O., prope piscosos lapidosi Crathidis amnes O., piscosis vadis O., Cnidos O., profundum, Tagus Mart., flumina Sen. ph., piscoso fonte Sil., Oceanus affatim piscosus Iust., gravis piscoso sinu Salacia Ap., undae Cl.

2. ribast, ribi podoben: flexus caudarum, quae piscosae sunt Non.

pisculentus 3 (piscis) poln rib, bogat z ribami, ribat, ribovit: Neptuno has ago gratias meo patrono, qui salsis locis incolit pisculentis Pl., fluvium Naronem magnum pulchrum pisculentum Ca., fluvius Hiberus, is oritur ex Cantabris, magnus atque pulcher, pisculentus Ca.; subst. pisculentum (piscolentum) -ī, n zdravilo iz rib, ribje zdravilo: cum tamen numquam apud eum marino aliquo et piscolento medicavit nec Prot[h]eus faciem nec Ulixes scrobem Ap.

pistillate [pístilit] pridevnik
botanika poln pestičev; ženski (cvet)

pitcherful [píčəful] samostalnik
poln vrč česa

pītuītōsus 3 (pītuīta) sluzav, sluzast, zasluzen, poln sluzi, smrkav, nahoden, bolehajoč za katárjem ali prehladom, limfátičen: inter locorum naturas quantum intersit videmus; alios esse salubris, alios pestilentis; in aliis esse pituitosos et quasi redundantis, in aliis exsiccatos atque aridos Ci., certe homo alioqui pituitosus, hodie tamen multo mucculentior mihi esse videor Marcus Aurelius ap. Fr.

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

plāgōsus 3 (plāga)

1. pass. pretepen, raztepen, razbit, poln ran: dorsum, crura Ap.

2. act. rad pretepajoč koga, rad deleč udarce, „ radotépen“ (subst. tepéžkar, tepéžnik): Orbilius H., Suet.

plashy [plǽši] pridevnik
moker, močvirnat, poln mlak; pljuskajoč, žuboreč

plateful [pléitful] samostalnik
poln krožnik česa

plumbōsus 3 (plumbum) poln svinca, pomešan s svincem: molybdaena Plin., faex eius plumbosissima Plin.

plummy [plʌ́mi] pridevnik
kakor češplja; poln rozin (kolač)
britanska angleščina, pogovorno odličen, vabljiv, lagoden (služba)
zaničevalno zvočen (glas)

plūmōsus 3 (plūma)

1. poln puha (perja), s puhom (perjem) pokrit: aucupium Pr.

2. metaf. kakor s puhom pokrit, mehko volnat: folia Plin.

pochée [pɔše] féminin poln žep, vsebina žepa

pocketful [pɔ́kitful] samostalnik
poln žep česa

pȍlētan -tna -o poln poleta, elana: -o radno raspoloženje; naši odvažni -i borci; gl. tudi poljetan

portuōsus 3 (portus) bogat s pristanišči, poln pristanišč, veliko (mnogo) pristanišč imajoč: mare Ci., navigatio minime portuosa Ci. brez pristanišč, pars Numidiae portuosior S., alveus Nili Iul. Val.

possessive¹ [pəzésiv] pridevnik (possessively prislov)
posedujoč, pohlepen po posesti; poln sebične ljubezni, nasilen, posesiven
slovnica posesiven, svojilen

a possessive mother mati, ki hoče svojega otroka privezati nase
slovnica possessive case svojilni sklon, saški rodilnik
slovnica possessive pronoun svojilni zaimek

potée [pɔte] féminin poln lonec; figuré, familier velika količina, množina; iz kuhane govedine ali svinjine ter zelenjave narejena jed

potée d'émerie smirkov prašek
éveillé comme une potée de souris zelo živ(ahen) (o otroku)

potful [pɔ́tful] samostalnik
poln lonec česa

prae-scateō -ēre (prae in scatēre) biti zelo poln, biti zelo napolnjen, biti prenapolnjen s čim, prekipevati od česa: dat mihi librum grandi volumine doctrinae omnigenus, ut ipse dicebat, praescatentem Gell.