Franja

calibratura f sortiranje po velikosti (sadja, semen)

calibrer [-bre] verbe transitif kalibrirati, meriti kaliber; sortirati po velikosti (npr. sadeže)

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

callejear po ulicah postopati

call for prehodni glagol
priti po kaj ali koga; zahtevati

trgovina called for zahtevan
to be (left till) called for poštno ležeče, poste restante

call over prehodni glagol
naglas prebrati (imena), klicati po imenu

call over the coals grajati, ozmerjati

call up prehodni glagol
gor poklicati; poklicati po telefonu
vojska vpoklicati; spomniti

camaleonte m

1. zool. kameleon (Chameleo chameleo)

2. pren. kameleon; kdor obrača plašč po vetru

camphré, e [-fre] adjectif kafrov, dišeč po kafri

Campingführer, der, Buch: vodnik po kampingih/za kampiranje

canal-navigation [kənǽlnævigéišən]
plovba po kanalu, prekopu

canātim, adv. (canis) po pasje: Nigidius ap. Gell.

cancellātiō -ōnis, f (cancellāre) razmejitev polj po kvadratnih čevljih: Front.

canonicamente avv.

1. kanonsko, po predpisih

2. kanonsko, po cerkvenih predpisih; pravilno

canonicus 3 (gr. κανονικός)

1. pravilen, reden.
a) v glasbi: c. ratio Vitr. teorija zvoka.
b) v astronomiji: canonicae defectiones solis Aug. redno ponavljajoči se sončni mrki. Od tod subst.
a) canonicī -ōrum, m teoretiki: Plin.
b) canonica -ōrum, n (= canonica ratio) osnovna pravila, teorija: Plin.

2. ki se tiče stalnega davka, davčen, davkarski: Icti., pensitationes Cod. Th.

3. subst. canonicus -ī, m duhovnik, zapisan v duhovniškem imeniku, pozneje kanonik: Eccl.

4. canonicī librī, canonicae scriptūrae sanctae Aug. knjige stare in nove zaveze, zabeležene v kanonskem imeniku (gl. canōn 4.). — Adv. canonicē

1. po pravilu, praviloma: Char.

2. po določilih cerkvene oblasti: Eccl.

cantonnement [-tɔnmɑ̃] masculin, militaire nastanitev (vojaštva) po hišah; začasno bivališče (vojaštva); ločen pašnik (za bolno živino)

capacitaire [-sitɛr] masculin študent prava, ki je opravil prvi državni izpit po dveh letih študija

capaz (množina: -ces) prostoren; sposoben, zmožen, nadarjen, spreten; po zakonu upravičen

capaz de competir konkurenčno zmožen
ser capaz de pegar un susto al miedo biti zelo grd

caper -prī, m (gr. κάπρος s pomenom „veper“; prim. umbr. kabru = lat. caprum [acc. sg.] moško spolovilo)

1. kozel: Varr. ap. Gell., O., Plin., Mart. idr., vir gregis ipse caper V., voveram... album Libero caprum H. (ker je škodoval vinskim trtam, so ga darovali Bakhu).

2. met. po kozlu zaudarjajoči vonj potu izpod pazduhe: Cat., ne trux caper iret in alas O. (prim. hircus).

capiō -ōnis, f (capere) vzetje, jemanje: odoris Lact. vdihavanje; pogosto jur.: pignoris c. Ca. ap. Front., Icti., dominii c. Icti.; abs. (= usucapio) po zastaranju pridobljena pravica do posesti: Icti.