Franja

pev|en [é] (-na, -no) sangbar, singbar; (kot pesem) liedhaft

piadoso usmiljen, ljubezniv; pobožen

canto piadoso cerkvena pesem

piece¹ [pi:s] samostalnik
kos, komad; del (stroja itd.); primerek (npr. a piece of advice nasvet)
določena trgovska količina (npr. bala papirja, blaga; sod vina itd.)
vojska revolver, puška, top; kovanec; (umetniško) delo, manjše literarno delo, gledališki komad, odlomek; šahovska figura
sleng ženska, deklina
pogovorno kos poti, hipec, kratek čas

all of a piece izcela, iste vrste, skladen
by the piece po kosu (prodajati)
piece by piece kos za kosom, po kosih
to break to pieces razbiti na koščke
vojska, sleng it's a piece of cake to je lahko
a bad piece of business grda stvar
a piece of news novica, vest
a piece of poetry pesem
a piece of flesh ženska
a piece of beauty lepa ženska
a piece of virtue vzor kreposti
a piece of water jezero
a piece of work delo
šaljivo a piece of goods človek
a piece of luck sreča, srečen slučaj
a dramatic piece gledališka igra
test piece vzorec
a piece of eight figura (šah, dama)
to fall to pieces razpasti
field piece top
fowling piece lovska puška (za ptiče)
to give s.o. a piece of one's mind povedati komu svoje mnenje
pogovorno to say one's piece povedati, kar ti leži na duši
to go to pieces zrušiti se (človek), izgubljati živce
in pieces razbit, v kosih
of a piece with prav tak kakor, v zvezi s čim
to pay by the piece plačati po kosu, plačati na akord
to pick (ali pull) to pieces raztrgati, skritizirati
šaljivo pick up the pieces! vstani!, poberi se!
to take to pieces razstaviti (stroj)

pivsk|i¹ (-a, -o) Trink- (družba die Trinkgesellschaft, pesem das Trinklied)
pivski večer feuchtfröhlicher Abend, der Kneipabend, Saufabend

pívski à boire, bachique

pivska družba compagnie ženski spol de buveurs
pivska pesem chanson ženski spol bachique (ali à boire)

pívski

pivska pesem canción f báquica
pivska družba reunión f de bebedores

plésen -a, -o dancing; dance; ball

plésna dvorana ballroom, dance hall
plésna čajanka tea dance, thé dansant
plésni (lakasti) čevelj patent-leather dance shoe
plésen, -a, -o klub dance club
plésen, -a, -o korak step
plésni lokal (public) dance hall, palais de danse, (za mladino, s ploščami namesto orkestra) disco
plésna pesem dance song
plésni orkester dance band
plésna plošča dance-music record
plésni učitelj dancing master
plésni turnir dancing contest
plésna glasba dance music
plésna šola school
plésne vaje dancing lessons pl
plésni večer dance, dancing party
plésni venček (private) dancing party
plésna zabava ball
cenen, zanikrn plésni lokal ZDA žargon juke joint

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podnaslov samostalnik
1. (ime dela) ▸ alcímZbirka ima podnaslov Pesmi za otroke in otroške duše. ▸ A gyűjtemény a Versek gyermekeknek és gyermeki lelkeknek alcímet viseli.
Najnovejši Pirati s Karibov, s podnaslovom Prekletstvo Črnega bisera, so zabavna klasična gusarska pustolovščina. ▸ A Karib-tenger kalózai legújabb, A Fekete Gyöngy átka alcímet viselő része klasszikus szórakoztató kalózkaland.
Vsebine so napisane neberljivo – brez podnaslovov, odstavkov in podobnega. ▸ A tartalmakat olvashatatlanul – alcímek, bekezdések és hasonlók – nélkül írták meg.

2. ponavadi v množini (o prevodu) ▸ felirat
Vsi filmi so opremljeni z angleškimi podnaslovi. ▸ Minden filmet angol feliratokkal láttak el.
Glasbeni igrani film so predvajali v izvirnem jeziku, to je nizozemščini, z angleškimi podnaslovi. ▸ A zenés játékfilmet eredeti, tehát holland nyelven vetítették angol feliratokkal.

3. (oznaka) ▸ alcím
Podnaslov albuma je "vizualni album", kajti vsaka pesem je opremljena tudi z videospotom. ▸ Az album alcíme „vizuális album”, ugyanis minden zeneszámhoz tartozik egy videóklip is.
Leta 1994 napisana drama nemškega dramatika, dramaturga, igralca in režiserja Franza Xaverja Kroetza ima podnaslov "ljudska igra v treh dejanjih". ▸ Franz Xaver Froetz német drámaíró, dramaturg, színész és rendező 1994-ben íródott drámája a „népi játék három felvonásban” alcímet viseli.

pogrében fúnebre

pogrebna pesem (sprevod, voz) canto m (cortejo m, coche m) fúnebre
pogrebni zavod funeraria f; empresa f de pompas fúnebres

pomladánski (-a -o) adj. di primavera, primaverile:
pomladanska pesem maggiolata
pomladansko cvetje fiori primaverili
pomladanska obleka abito di mezza stagione
pomladansko deževje piogge primaverili
astr. pomladansko enakonočje equinozio di primavera
bot. pomladanski hrček spugnola falsa, bastarda (Gyromitra esculenta)
pomladanski žafran croco, zafferano (Crocus neapolitanus)

ponúditi to offer; to bid; to tender; to proffer

ponúditi več (na dražbi) to bid up; to outbid
ponúditi jed to offer (someone) something to eat
ponúditi roko, ponúditi zakon to offer one's hand
ponúditi svoje usluge to tender one's services
ponúditi se to offer (one's services); (prostovoljno) to volunteer
ponudila se je, da bo zapela pesem she volunteered a song
ponudil seje, da mi bo pokazal pot he volunteered to show me the way
kadar se ponudi prilika when the opportunity arises

populaire [pɔpülɛr] adjectif ljudski; popularen, priljubljen; masculin, vieilli ljudstvo; féminin cenen prostor (na hipodromih, stadionih ipd.)

chanson féminin, démocratie féminin, front masculin, gouvernement masculin, insurrection féminin, république féminin, art masculin populaire ljudska pesem, demokracija, fronta, vlada, vstaja, republika, umetnost
bal masculin populaire ljudsko rajanje
soupe féminin populaire brezplačna juha za reveže
traditions féminin pluriel populaires ljudske tradicije
se rendre populaire postati priljubljen med ljudstvom

popular ljudski; poljuden, popularen; priljuden, družaben

canto popular ljudska pesem
fiesta popular ljudski praznik
las masas populares ljudske množice

populáren popular; in general favour

populárna pesem popular song, pogovorno pop song
postati populáren to gain popularity
ta napev je postal populáren this tune has caught on
postati populáren pri... to make someone popular with someone

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

predic|a ženski spol (-e …) die Spinnerin
pesem predic das Spinnerlied

préférer [prefere] verbe transitif rajši imeti, dajati prednost, bolj ceniti

ma chanson préférée moja najljubša pesem
préférer la campagne à la ville imeti rajši podeželje kot mesto
je préfère aller en France rajši grem v Francijo
faites comme vous préférez napravite, kot se vam boljše zdi
ils préfèrent mourir que de se rendre rajši umró, kot pa da se predajo
préférer à tout nadvse rad imeti

preoblikováti (-ájem)

A) perf. trasformare, dare nuova forma, trasfigurare, travestire; modificare, trasmutare, rimodellare, rifondere:
ledeniki so preoblikovali pokrajino i ghiacciai rimodellarono il paesaggio
ljudska pesem je neke motive preoblikovala po svoje la poesia popolare ha dato nuova forma a determinati motivi
preoblikovati pločevino imbutire la lamiera

B) preoblikováti se (-újem se) perf. refl. trasformarsi, tramutarsi

prepéti² (prepojem) to sing; to spend time singing; to outsing, to sing louder than

prepéti pesem to sing a song