Franja

corcoveta moški/ženski spol (majhna) grbasta oseba

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

corresponsabile

A) agg. soodgovoren

B) m, f soodgovorna oseba

coryphaeus [kɔrifí:əs] samostalnik
zborovodja; vodja, prvak, slavna oseba, korifeja

cousin, e [kuzɛ̃, in] masculin, féminin

1. bratranec, sestrična; familier dober prijatelj; oseba ali stvar, ki je podobna drugi osebi ali stvari

2. masculin komar

cousin germain bratranec v prvem kolenu, pluriel bratranci
cousin issu de germain bratranec v drugem kolenu
cousin au troisième degré bratranec v tretjem kolenu
ma voiture est cousine de la vôtre moj avto je podoben vašemu
(familier) le roi n'est pas son cousin on je zelo domišljav, nadut (še kralja ne bi hotel za bratranca)

crapoussin, e [-pusɛ̃, in] masculin, féminin majhna in čokata oseba; populaire fantalin, paglavec; grd vrtni pritlikavec

croque-mitaine [-mitɛn] masculin bavbav, črni mož, strašilo (za otroke); familier za pogled strašna, a ne nevarna oseba

croulant, e [krulɑ̃, t] adjectif ki se ruši, razpadajoč; trhel; onemogel od starosti; masculin, familier oseba zrele starosti (zlasti starši za mladino)

croulant de sommeil na smrt utrujen
mur masculin croulant razpadajoč zid
vieillard masculin croulant onemogel starček
cette danse n'est pas pour les croulants ta ples ni za starejše
je n'aime pas me promener avec les croulants ne hodim rad na sprehode s starši

dàndara ž, m lahkomiselna, pustolovska oseba

dear³ [diə] samostalnik
ljubček, ljubica; očarljiva oseba

there's a dear bodi tako ljubezniv in
what dears they are! kako so ljubki!

defective² [diféktiv] samostalnik
duševno ali telesno manjvredna oseba; slaboumnež, -nica

dégourdi, e [degurdi] adjectif bister, živahen, spreten; mlačen (voda); masculin bister dečko; zvita oseba, lisjak

demi-portion [-pɔrsjɔ̃] féminin, familier, péjoratif majhna oseba (ki bi imela pravico le do polovičnega jedilnega obroka)

devōto

A) agg.

1. vdan, privržen; zvest:
devoto alla tradizione privržen izročilu
devoti ossequi z vdanim spoštovanjem (v pismih)

2. pobožen:
luogo devoto posvečeno mesto
libro devoto molitvenik

B) m (f -ta)

1. relig. (pobožni) častilec; vernik:
i devoti della Vergine častilci Device Marije

2. vdana, zvesta oseba

digamist [dígəmist] samostalnik
drugič poročena oseba

disadattato agg.; m (f -ta) psihol. neprilagojen; neprilagojena oseba

dissociato m (f -ta)

1. psihol. disociirana oseba, osebnost

2. pren. neuravnovešenec, nedoslednež

3. polit. kdor zavrača oborožen boj (a sprejema ekstremistično ideologijo); terorist, ki se je distanciral od terorizma

dòlāp -ápa m, dòlap m (t. dolap)
1. leseno kolo za črpanje vode pri namakalni napravi: velika količina vode vadi se dolapima, koje okreće stočna snaga
2. dial. vrsta mlinskega kolesa
3. dial. priprava za dviganje bremen
4. v haremih in ženskih samostanih vrtljiva omarica v steni med dvema prostoroma za pošiljanje raznih reči, na primer hrane, v drug prostor, da oseba, ki pošilja, ostane skrita
5. kavni pražilnik

dòraslica ž poldorasla oseba

dormeur, euse [-mœr, öz] adjectif zaspan; masculin, féminin speča oseba; zaspané, -nka; féminin ležalni divan; uhan, čigar biser ali diamant se pritrdi na ušesna mečica

poupée féminin dormeureuse lutka, ki zapre oči v vodoravni legi