Franja

ošáben (-bna -o) adj.

1. superbo, orgoglioso, altero, borioso, altezzoso, burbanzoso, presuntuoso; supponente:
ošaben izraz piglio altezzoso
knjiž. ošaben obraz mutria
biti ošaben fare il sufficiente, il supponente

2. pren. superbo, sfarzoso:
ošabno poslopje un palazzo superbo

otečén gonflé, enflé, tuméfié, boursouflé, bouffi

imam otečeno lice j'ai la joue enflée
od ozeblin otečeni prsti doigts moški spol množine tuméfiés par les engelures
po pretepu je imel otečen obraz après la bagarre, il avait le visage tuméfié

otemnéti s'obscurcir; s'assombrir

obraz mu je otemnel son visage s'est assombri
um mu je otemnel (figurativno) son esprit s'est obscurci

oválen (-lna -o) adj. ovale:
ovalni obraz volto ovale, ovale
arhit. ovalna niša ovale

ozáriti éclairer

smehljaj ji je ozaril obraz un sourire éclaira son visage

páčiti défigurer, altérer, (se) décomposer , (obraz, ustnice) contracter

pačiti se grimacer, faire des grimaces, faire des manières (ali des simagrées)
pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur

páčiti (-im)

A) imperf.

1.
pačiti obraz, ustnice fare boccacce, storcere il viso, la bocca

2. deformare, sfigurare, alterare

3. travisare, falsare, stravolgere:
pačiti resnico falsare la verità

B) páčiti se (-im se) imperf. refl. fare boccacce, smorfie

pajčolán voile moški spol

pajčolan za obraz voilette ženski spol
črn žalni pajčolan voile noir de deuil
nevestin pajčolan voile blanc de mariée

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.

palmito moški spol

buen palmito zal (ženski) obraz

parcheminé, e [-šəmine] adjectif pergamenten

papier masculin parcheminé pergamenten papir
visage masculin parcheminé obraz kot iz usnja

Pascua ženski spol judovska velika noč, krščanska velika noč; božič; binkošti

Pascua de Pentecostés binkošti
Pascua de Resurrección, Pascua florida velika noč
cara de Pascua vesel, veder obraz
Domingo de Pascua velikonočna nedelja
estar (contento) como una(s) Pascua(s) žareti od veselja in zadovoljstva
dar las Pascuas voščiti vesele praznike
¡santas Pascuas! meni je prav!
... y ¡Pascuas! ... in konec besedi
¡felices Pascuas! veselo veliko noč; vesel praznik!

pásti¹ (padem) caer (na a) ; caerse ; voj (mesto, trdnjava itd.) caer ; (vojak) caer, morir en acción de guerra ; (barometer) descender ; (cena, zastor) bajar

kocka je padla (fig) la suerte está echada
pasti komu v besedo interrumpir (ali cortar la palabra) a alg
padle so trde besede (fig) hubo palabras muy duras
pasti komu v breme ser una carga para alg
pasti iz enega ekstrema v drugega caer de un extremo en el otro
v glavo mi je padla misel (da ...) se me ocurrió la idea (de...)
pasti pri izpitu ser suspendido (ali fam ser cateado ali quedar colgado) en el examen
pasti na hrbet (vznak) caer de espaldas
pasti na kolena (na obraz) caer de rodillas (de bruces)
pasti komu k nogam echarse (ali arrojarse) a los pies de alg
pasti v nemilost caer en la desgracia
v mojih očeh je zelo padel (fig) ha perdido mucho en mi estimación
nisem na glavo padel (fig) fam no tengo pelo de tonto
pasti v globoko spanje caer en profundo sueño
pasti v skušnjavo caer en la tentación
pasti na tla caerse al suelo, dar una caída
streli so padli se oyeron (unos) disparos
pasti na (o prazniku) caer en
pasti komu okoli vratu echar los brazos al cuello de alg, abrazar a alg
žreb je padel name me cayó en suerte

patibolare agg. obešenjaški:
faccia patibolare obešenjaški, gangsterski obraz

patibolo m morišče; vislice:
faccia da patibolo obešenjaški obraz
mandare qcn. al patibolo obsoditi koga na vislice
pare che vada al patibolo kot da bi ga gnali na morišče

patibulaire [-bülɛr] adjectif obešenjaški; za vislice

fourches féminin pluriel patibulaires vislice
mine féminin, face féminin, air masculin patibulaire obešenjaški, gangsterski obraz

patito

A) agg. trpeč, zdelan:
faccia patita shujšan, izmozgan obraz

B) m (f -ta) navdušenec, navdušenka; navijač:
i patiti del rock navdušenci za rock

pepélast ashy; ash-coloured

pepélast obraz ashen face

pést (-í) f

1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte

photogénique [-ženik] adjectif fotogeničen, ugoden za fotografiranje

visage masculin, acteur masculin photogénique fotogeničen obraz, igralec
photogénique en télévision telegén, telegeničen