Franja

poldnevnik samostalnik
geografija (črta zemljepisne dolžine) ▸ hosszúsági kör, meridián, délkörVsi kraji, ki ležijo na istem poldnevniku, imajo ob istem času sončni vzhod, poldan in sončni zahod. ▸ Az ugyanazon a délkörön fekvő összes helyen ugyanabban az időpontban van a napkelte, a dél és a napnyugta.
Poldnevnik, ki teče skozi Greenwich v Veliki Britaniji, je začetni poldnevnik in je izhodišče za določanje zemljepisne dolžine. ▸ A Nagy-Britanniában fekvő Greenwichen áthaladó hosszúsági kör a kezdődélkör, és ez a földrajzi hosszúság kiindulópontja.
Povezane iztočnice: krajevni poldnevnik

polétje été moški spol

deževno poletje été pluvieux (ali pourri)
letošnje poletje cet été
pozno, babje poletje fin ženski spol de l'été, été de la Saint-Martin
sredi poletja en plein été, au cœur (ali au fort) de l'été
zgodnje poletje début moški spol (ali commencement moški spol, premiers jours) de l'été
preživeti poletje v planinah, ob morju estiver (ali passer l'été) à la montagne, à la mer

poležáti (v postelji, počivati) to lie in; to have a liedown

ob nedeljah rad poleži he likes to lie in on Sundays
po kosilu navadno malo poleži he usually has a short lie-down after lunch; to crease (ali crumple) something by lying on it; (veter žito) to beat down, to lodge

políti (-líjem) | polívati (-am) perf., imperf.

1. versare (sopra); versare; imbrodolare

2. (obliti, oblivati) cospargere, annaffiare, spruzzare

3. pren. imperlare, venire:
mrzel pot ga je polil gli venne un sudore freddo, un sudore freddo gli imperlò il volto
zona ga je polila ob tej novici alla notizia gli venne un tremito per tutto il corpo
polila ga je rdečica arrossì violentemente, si coprì di rossore

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

poljúben (katerikoli) any; optional; arbitrary

lahko pridete ob poljúbnem času you can come at any time
izberi si poljúbno knjigo choose any book you please (ali like)
poljúbno prislov as you please, at your pleasure; at will

poljúben cualquiera ; (na prosto izbiro) discrecional

ob poljubnem času a cualquier hora que se desee
poljubna knjiga cualquier libro
vsaka poljubna oseba (una persona) cualquiera
poljubno a voluntad, a gusto, a discreción
poljubno veliko cualquier cantidad, cuantos se deseen (ali se quieran)

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

polnjenj|e srednji spol (-a …) das Einfüllen, das Füllen, die Füllung, die Abfüllung ➞ → polniti, polnilni
za polnjenje Einfüll, Füll-
(lijak der Einfülltrichter, material das Füllgut, odprtina die Füllöffnung, die Einfüllöffnung)
polnjenje goriva v tank die Betankung, das Tanken ( letalstvov letu das Lufttanken, tlačno die Druckbetankung)
pogonsko polnjenje die Treibladung
polž za polnjenje tehnika die Eintragsschnecke
datum polnjenja das Abfülldatum
kazalec nivoja polnjenja die Füllstandsanzeige
količina polnjenja die Füllmenge
položaj ob polnjenju die Füllstellung

položaj¹ moški spol (-a …) die Lage, die Stellung, die Position; (pozicija, drža) die Stellung; -lage (bočni Seitenlage, telesa Körperlage, poševni Schräglage, spodnji Unterlage, zgornji Oberlage, zračni Luftlage); -stellung (čepeči Kauerstellung, delovni Arbeitsstellung, šport izhodiščni Ausgangsstellung, Ausfallstellung, ključni Schlüsselposition, Schlüsselstellung, lovski Jagdstellung, mirovni Ruhestellung, monopolni Monopolstellung, normalni Grundstellung, obrambni Verteidigungsstellung, osnovni Grundstellung, med pihanjem Blasstellung, ob polnjenju Füllstellung, sklepa Gelenkstellung, v spanju Schlafstellung, poseben Ausnahmestellung, Sonderstellung, štartni Startstellung, telesni Körperstellung, vmesni Mittelstellung, Zwischenstellung, začetni Ausgangsstellung, zaporni Schließstellung)
ležeči položaj das Liegen (iz ležečega položaja aus dem Liegen)
napačen položaj fehlerhafte Stellung
pravni položaj človeka ipd.: rechtliche Stellung, Rechtsstellung
občutek za položaj die Lageempfindung
vrniti se v prejšnji položaj zurückschnellen (tudi tehnika)
tehnika dajalnik položaja der Stellungsgeber
sprememba položaja die Lageveränderung
skica položaja die Lageskizze
poročilo o položaju der Lagebericht
posvetovanje o položaju die Lagebesprechung
biti v neugodnem položaju im Nachteil sein
biti v težkem/lahkem položaju einen schweren/leichten Stand haben
postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen
priti v neugoden položaj figurativno in eine schiefe Lage kommen, in Schräglage geraten, ins Hintertreffen geraten
spraviti v neugoden položaj in eine schräge Lage bringen
sondirati položaj auf den Busch klopfen
vživeti se v (čigav) položaj sich in (jemandes) Lage denken/versetzen
postavljati v boljši položaj (jemanden) besser stellen
postavljati v slabši položaj (jemanden) benachteiligen
zavzeti položaj eine Stellung einnehmen

polsenca samostalnik
1. (šibkejša, delna senca) ▸ félárnyékHortenzije najbolje uspevajo v polsenci, v vlažni zemlji, bogati s humusom. ▸ A hortenziák félárnyékban, nedves, humuszban gazdag talajban fejlődnek a legjobban.Gomoljne begonije, ki rastejo v polsenci ali celo v senci, cvetijo najlepše. ▸ A félárnyékban vagy akár árnyékban élő gumós begóniák virágoznak a legszebben.

2. astronomija, fizika (o osvetljenem območju) ▸ félárnyékMrk se bo začel ob 21. uri in 16 minut, ko bo Luna stopila v polsenco. ▸ A fogyatkozás 21 óra 16 perckor kezdődik, amikor a Hold belép a félárnyékba.

pomladna koalicija stalna zveza
zgodovina (koalicija ob osamosvojitvi Slovenije) ▸ tavaszi koalíció

pomoč¹ [ó] ženski spol (-i …) die Hilfe; (podpora) der Beistand (pri vzgoji otroka der Erziehungsbeistand), die Unterstützung; (sodelovanje) die Mitwirkung, die Mithilfe, Nachhilfe; pravo pri kaznivem dejanju: die Beihilfe, die Begünstigung; začasna pomoč pri kakem delu: die Aushilfe; akcija pomoči: die Hilfsaktion; ukrep: die Hilfsmaßnahme; (dajanje pomoči) die Hilfeleistung; v stvareh: die Sachleistung; za odpravo neugodnega stanja, pomanjkljivosti: die Abhilfe (Abhilfe schaffen), pravo die Remedur; vojska der Entsatz; (roka pomoči) die helfende Hand; -hilfe (deželam v razvoju Entwicklungshilfe, družinska Familienhilfe, gospodarska Wirtschaftshilfe, investicijska Investitionshilfe, kot povračilo za izkazano pomoč Gegenhilfe, v kuhinji Küchenhilfe, na začetku Starthilfe, ob elementarnih nesrečah Katastrophenhilfe, socialno ogroženim Gefährdetenhilfe, sosedska Nachbarschaftshilfe, takojšnja Soforthilfe, v gospodinjstvu Haushaltshilfe, v sili Nothilfe, v volilnem boju Wahlhilfe, za porodnice Mutterschaftshilfe, za življenje Lebenshilfe)
program pomoči das Hilfsprogramm, razvojne: das Entwicklungsprojekt
iščoč pomoč [hilfesuchend] Hilfe suchend
potreben pomoči hilfsbedürftig, hilfebedürftig
potreben pomoči in postrežbe hilflos (tudi medicina)
dati/izkazovati pomoč helfen, Hilfe/Beistand leisten, beispringen, unter die Arme greifen, prehodno: aushelfen, pri kakem delu: mit Hand anlegen
brez pomoči ohne Hilfe, hilflos
pustiti brez pomoči ranjenca ipd.: im Stich lassen
tu ni pomoči hier ist keine Hilfe möglich, figurativno hier ist nichts zu machen, dem ist nicht abzuhelfen
Xu ni pomoči X ist nicht zu helfen

kot pomoč aushilfsweise, hilfsweise
na pomoč:
Na pomoč! Hilfe!
klicati na pomoč um Hilfe rufen
klic na pomoč der Hilferuf, pomorstvo, letalstvo das Notsignal, der SOS-Ruf, das Notzeichen, samo pomorstvo der Seenotruf
priti na pomoč zu Hilfe kommen, helfen
po pomoč:
iti po pomoč Hilfe holen
zateči se po pomoč k Hilfe suchen bei

s pomočjo mit Hilfe (von), tabel, preizkusov …: mittels, anhand von, vermittels, unter Zuhilfenahme
v pomoč:
biti v pomoč eine Hilfe sein, komu: (jemandem) helfen, beistehen

za pomoč als Hilfe, pri delu, začasno: aushilfsweise, zur Aushilfe ➞ → pravna pomoč, prva pomoč

pomoč² [ó] ženski spol (-i …) denarna: die Geldhilfe, die Zuwendung, Geldzuwendung (dati pomoč eine Geldzuwendung machen); (subvencija, dodatek) die Beihilfe, der [Zuschuß] Zuschuss, die Zulage; za vsa izplačila: die Leistung; Hilfsgelder množina
pomoč ob rojstvu otroka die Geburtenbeihilfe
pri pokojnini: dodatek za pomoč in postrežbo der [Hilflosigkeitszuschuß] Hilflosigkeitszuschuss, die Hilflosenzulage
socialna pomoč die Sozialleistung
premostitvena pomoč die Überbrückungshilfe
prejemnik pomoči der Hilfeempfänger

pomoč³ [ó] ženski spol (-i …) organizacija, služba za pomoč: die Hilfsorganisation, za socialno pomoč: das Sozialwerk, das -Werk (za študente Studentenwerk, za matere Müttergenesungswerk)
razvojna pomoč der Entwicklungsdienst
skupina za medsebojno pomoč die Selbsthilfegruppe
pomoč v duševni stiski das Sorgentelefon
služba za pomoč ob elementarnih nesrečah der Katastrophendienst
organizacija za pomoč zapornikom die Gefangenenhilfsorganisation

pomorska policija stalna zveza
(enota policije) ▸ tengeri rendőrség
Hrvaška pomorska policija ves čas ovira slovenske ribiče pri njihovem lovu v vodah ob severni Istri. ▸ A horvát tengeri rendőrség folyamatosan akadályozza a szlovén halászokat abban, hogy az észak-isztriai vizeken halásszanak.

Pomurje samostalnik
(pokrajina ob Muri) ▸ Muravidék [Mura menti régió]

ponedelj|ek [é] moški spol (-ka …) der Montag (pustni Rosenmontag)
plavi ponedeljek blauer Montag
binkoštni ponedeljek Pfingstmontag, zweiter Pfingstfeiertag
velikonočni ponedeljek Ostermontag, zweiter Osterfeiertag
v ponedeljek am Montag
v ponedeljek zjutraj/zvečer Montag morgen/[abend] Abend
nekega ponedeljka zjutraj/zvečer an einem Montagmorgen/Montagabend
ob ponedeljkih redno: montags

ponedeljek samostalnik
(dan v tednu) ▸ hétfőZakaj ste športni pregled prestavili na ponedeljek? ▸ Miért halasztották hétfőre a sportközvetítést?Stavkovni odbor je za ponedeljek napovedal stavko do izpolnitve stavkovnih zahtev. ▸ A sztrájkbizottság hétfőre sztrájkot hirdetett a sztrájkkövetelések teljesítéséig.

ponedéljek Monday

v ponedéljek on Monday
ob ponedéljkih on Mondays, every Monday
binkoštni ponedéljek religija Whit Monday
velikonočni ponedéljek religija Easter Monday
zaspani ponedéljek arhaično blue (ali idle) Monday, arhaično, humoristično Saint Monday
ne delati v ponedéljek to take Monday off