Franja

Zadetki iskanja

  • doit [dɔit] samostalnik
    malenkost; božjak

    not to care a doit prav nič se ne meniti
    not worth a doit niti počenega groša vreden
  • dokázati (-kážem) | dokazováti (-újem) perf., imperf. provare, dimostrare, comprovare:
    dokazati alibi, nedolžnost provare l'alibi, la innocenza
    dokazati svojo moč dimostrare la propria forza
    pren. dokazati črno na belem dimostrare irrefutabilmente
    dokazati neovrgljivo, prepričljivo provare in modo irrefutabile, convincente
    PREGOVORI:
    kdor preveč dokazuje, nič ne dokaže chi vuol troppo provare nulla prova
  • dolere*

    A) v. intr. (pres. dōlgo)

    1. boleti:
    mi dolgono i denti zobje me bolijo

    2. obžalovati, biti žal:
    ci duole di non poter venire obžalujemo, da ne moremo priti

    B) ➞ dolersi v. rifl. (pres. mi dōlgo)

    1. obžalovati, biti žal; kesati se:
    dolersi dei propri peccati kesati se svojih grehov

    2. pritožiti, pritoževati se:
    dolersi di una gamba sana, per una gamba sana pren. pritoževati se za prazen nič
  • dolgoprogaš samostalnik
    1. v športu (o teku) ▸ hosszútávfutó
    atlet dolgoprogaš ▸ hosszútávfutó atléta
    tekač dolgoprogaš ▸ hosszútávfutó
    Je navdušen dolgoprogaš, ki je v karieri pretekel že več kot 20.000 kilometrov. ▸ Lelkes hosszútávfutó, aki karrierje során már több mint 20.000 kilométert futott le.

    2. v športu (o drugih športih) ▸ hosszútáv-
    Dolgoprogaši bodo v Španiji v treh tednih preplavali skoraj 300 kilometrov. ▸ A hosszútávúszók Spanyolországban három hét alatt majdnem 300 kilométert úsznak le.
    Osem dni sem bil brez treninga v vodi, kar je za dolgoprogaša smrt. ▸ Nyolc napig nem edzettem vízben, ami egy hosszútávúszó számára végzetes.

    3. (vozilo) ▸ nagy hatótávolságú, távolsági, maratoni
    Med Airbusovimi dolgoprogaši z 250 do več kot 500 sedeži so poleg letal A330 še A350 XWB in A380. ▸ Az A330-as mellett az A350 XWB és az A380-as is a nagy hatótávolságú repülőgépek közé tartozik 250-től indulva akár 500-nál is több ülőhellyel.
    Vsa notranjost dokazuje, da so imeli v mislih dolgoprogaša, ustvarjenega za udobna potovanja. ▸ Az egész belső tér azt bizonyítja, hogy egy távolsági, kényelmes utazásokra szánt járművet terveztek.
    Kolo je pravi dolgoprogaš, odlikuje ga tudi sistem vzmetenja z enim vrtiščem, zaradi katerega so okvare neprimerljivo redkejše. ▸ Ez egy igazi maratoni kerékpár egycsapszeges felfüggesztési rendszerrel, amely összehasonlíthatatlanul ritkábbá teszi a meghibásodásokat.

    4. (kdor dela kaj dolgoročno) ▸ elkötelezett, kitartó
    V glasbi obstaja akutno pomanjkanje dolgoprogašev, tistih, ki bi delali na dolgi rok. ▸ A zenében akut hiány van az elkötelezett zenészekből, azokból, akik hosszú távon dolgoznának.
    V politiki ne moreš biti dolgoprogaš, če nisi dovolj inteligenten. ▸ Nem lehetsz hosszú távon sikeres a politikában, ha nem vagy elég intelligens.
    Nič kaj dobro pa se ne piše niti dolgoprogašem, ki spijo več kot osem ur na noč. ▸ A hosszan alvó emberek, akik nyolc óránál többet alszanak egy éjszaka, szintén nem járnak jól.
    Ste zelo nadarjena in bistra oseba, težava je v tem, da niste dolgoprogaš. ▸ Ön nagyon tehetséges és okos ember, a probléma az, hogy nem kitartó.
  • dolóčen (-čna -o) adj. determinato; dato, certo; determinativo; chiaro, inequivocabile, preciso:
    izreči (o čem) določeno mnenje esprimere (su qcs.) un'opinione, una qualche opinione
    zahtevati določen odgovor esigere una risposta chiara
    lingv. določna glagolska oblika forma determinativa del verbo
    lingv. določni člen articolo determinativo
    o njem ne vem nič določnega di lui non so niente di preciso
  • dolž|an (dolžn|a, -no)

    1. z dolgom: schuldig
    biti dolžan schuldig sein, schulden
    ostati dolžan schuldig bleiben
    figurativno nič ne ostati dolžan nichts schuldig bleiben

    2. moralno: verpflichtet
    biti dolžan verpflichtet sein (kaj zu etwas, pomagati zu helfen)
    čutiti se dolžnega do sich verpflichtet fühlen gegenüber
    biti dolžan hvaležnost zu Dank verpflichtet sein, (jemandem) Dank schuldig sein, in (jemandes) Schuld stehen

    3. (obvezan) -pflichtig (plačevati preživnino alimentationspflichtig, unterhaltspflichtig, plačati odškodnino schadenersatzpflichtig/ ersatzpflichtig/zum Ersatz verpflichtet; plačevati rento rentenpflichtig)
    zavezanec, ki je dolžan plačevati preživnino der/die Unterhaltspflichtige
  • dolžán indebted (to); owing; obliged; bound

    biti dolžán to owe
    koliko sem Vam? dolžán how much do I owe you?
    dolžán sem mu 10 funtov I owe him ten pounds
    to sem dolžán storiti I am obliged to do it
    nikomur nisem nič dolžán I don't owe anyone anything
    vsem je dolžán he's in debt all round
    on ne ostane ničesar dolžán he gives as good as he gets
    dolžán sem Vam zahvalo I owe a great debt of thanks to you
  • domala fast, nahezu
    domala nič/nikoli/prazen praktisch nichts/nie/leer
  • domišljeváti (-újem)

    A) imperf. (domišljati) ricordare

    B) domišljeváti si (-újem si) imperf. refl. credere; presumere, piccarsi, darsi arie:
    toliko si domišljuje, pa nič ne zna si dà tante arie e invece non sa niente
  • donnant, e [dɔnɑ̃, t] adjectif radodaren

    il n'est guère donnant prav nič ni radodaren
    donnant, donnant če daš ti meni, dam jaz tebi; daj dam
  • donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

    se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
    les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
    cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
    il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
    quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
    je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
    donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
    donner l'assaut napasti, jurišati
    donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
    donner audience à quelqu'un poslušati koga
    donner avis (commerce) avizirati (de o)
    donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
    la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
    donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
    donner le bonjour voščiti dober dan
    donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
    donner au but zadeti v cilj
    donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
    la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
    donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
    donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
    on le donne pour coupable imajo ga za krivega
    donner son consentement privoliti, soglašati
    en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
    donner un coup zadati udarec, udariti
    donner un coup d'épaule à pomagati komu
    donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
    donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
    donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
    donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
    donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
    je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
    donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
    donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
    donner de l'effroi prestrašiti
    donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
    donner de l'espoir dajati upanje
    donner en gage zastaviti
    donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
    en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
    donner au hasard prepustiti slučaju
    donner son heure določiti čas
    pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
    donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
    donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
    donner de la joie (raz)veseliti
    donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
    donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
    donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
    donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
    donner lecture de quelque chose prebrati kaj
    donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
    en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
    donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
    donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
    donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
    donner en mariage dati za ženo
    donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
    donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
    donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
    donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
    donner sur les nerfs iti na živce
    ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
    donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
    donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
    donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
    donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
    donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
    donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
    donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
    donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
    donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
    donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
    rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
    donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
    donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
    donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
    donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
    donner le sein à l'enfant dojiti otroka
    donner un siège ponuditi stol
    donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
    donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
    je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
    je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
    donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
    donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
    le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
    donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
    donner à tout vse (mogoče) začeti
    donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
    s'en donner zelo se zabavati
    se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
    se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
    se donner une entorse izviniti si nogo
    se donner une indigestion pokvariti si želodec
    se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
    se donner la mort vzeti si življenje
    se donner le mot dogovoriti se
    se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
    se donner de la peine da(ja)ti si truda
    se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
    se donner en spectacle razkazovati se
    se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
    donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
    donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti
  • dȍtuga ž nuja, naglica: nije mi dotuga nijedna nič se mi ne mudi
  • dreg [dreg] samostalnik
    zadnji ostanek
    množina usedlina, gošča, kalež; tropine
    figurativno sodrga

    to the dregs do dna (izpiti)
    not a dreg prav nič
  • drin = darin; das ist nicht drin to ne gre, to ne bo šlo, s tem ne bo nič; es ist drin, [daß] dass ... možno je, da ...; in etwas drin sein dobro poznati kaj, biti v vaji
  • drúg, drugáčen autre, différent

    drug drugega l'un l'autre
    drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
    drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
    drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
    drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
    postati drugega mnenja changer d'avis
    obleči drug suknjič changer de veston
    nič drugega rien d'autre
    nihče drug personne d'autre
    to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
    med drugim entre autres (choses)
    drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs
  • drúg, drugáčen otro; diferente; diverso

    drugi los otros
    med drugim entre otras cosas
    noben drug kot on ningún otro sino él
    drugo lo otro, (ostalo) lo demás
    drug z drugim uno por uno
    to je nekaj drugega eso ya es otra cosa; fam (fig) eso ya es otro cantar
    postati drugega mnenja cambiar de idea (ali de opinión)
    ne preostane mi nič drugega no me queda (ali no tengo) otro remedio
  • drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
    zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
    tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
    pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
    drugače povedano in altre parole
    to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
  • drúg(i) -a, -o second; other, another

    drúgi dan v mesecu the second
    drúgi (naslednji) dan next day
    drúgi najboljši second best
    2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
    drúgi razred second class
    Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
    nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
    vsak drúgi one in two
    vsak drúgi dan every second (ali other) day
    eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
    drúga dva the other two, the two others
    na drúgi strani (figurativno) on the other hand
    drúgi pot (drugič enkrat) some other time
    drúgi po velikosti second biggest, second largest
    eden drúgega one another, each other, mutually
    eden in drugi both (of them)
    bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
    drugi (ostali) the other
    kabina 2. razreda second-class cabin
    nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
    eno z drúgim one with the other
    nič drúgega nothing else
    biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
    to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
    imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
    za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
    biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
    to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
    vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
    napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
    pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
    igrati drúgo violino to play second fiddle
    on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
    eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
    postati drúgega mnenja to change one's mind
    potovati v 2. razredu to travel second-class
    stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
    med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
    nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
    ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
    spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks
  • drug|o srednji spol (-ega)

    1. anderes
    nekaj drugega etwas anderes
    čisto nekaj drugega eine ganz andere Sache
    nič drugega nichts anderes
    ne drugega kot (samo) nichts anderes als, nur

    2.
    in drugo und anderes, und anderes mehr ( kratica:idr. u.a./u.a.m.)
    med drugim unter anderem ( kratica:m.dr. u.a.)

    3. filozofija das Andere
    čisto drugo das ganz Andere
  • drum = darum; sei's drum nič ne de; das ganze Drum und Dran vse, kar sodi zraven