Franja

nedòstižan -žna -o
1. nedosegljiv, nedojemljiv: -e zvijezde; čovječjem umu -e tajne
2. nedozorel med sicer zrelim žitom: nedostižan klas

neighbo(u)rliness [néibəlinis] samostalnik
dobri odnosi med sosedi

none¹ [nən] samostalnik
arhaično del dneva med 3. in 6. uro popoldne
množina deveti dan pred Idami
cerkev, množina opoldanska maša

Nord-Süd-Dialog, der, dialog med severom in jugom

nuance [nüɑ̃s] féminin (barvni) odtenek, niansa; tančina, finesa, osenjava; komaj zaznaven, fin razloček med stvarmi iste vrste

nuances pluriel d'un parfum odtenki parfuma
un homme sans nuance nepopustljiv, nespravljiv človek
il y a plus qu'une nuance entre ces deux points de vue med tema stališčema je več kot komaj opazna razlika

numerō² -āre -āvī -ātum (numerus)

1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.

2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.

3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.

4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L.

obiter, adv. (ob)

1. povrh(u), počez: flumina ad lavandum hanc ruinam iugis montium ducere o. Plin., quaedam propter alia seri o. Plin.

2. metaf.
a) po naključju, naključno, slučajno: o. incidentia facile declinant Plin., in occurrentia o. furit Sen. ph.
b) mimogrede, ob priložnosti (priliki): o. dicere, nominare, nosci Pl., saevire Sen. ph., o. plurimum conferre utilitatibus rei familiaris alicuius Plin. iun.
c) pri tem, med tem: verberant atque o. (= inter verberandum) faciem linit Iuv., o. cantare Petr., filium quoque o. liberari Icti.
d) hkrati, obenem, skupaj: o. reducent Ap.

obrásti -rástēm
1. obrasti: trava će obrasti grob
2. zarasti: sav je obrastao u bradu, u salo
3. rasti med: cvijeće obraslo u travu

odds [ɔdz] samostalnik
množina (često edninska konstrukcija) neenakost, različnost, razlika; premoč; nesloga, spor; verjetnost, sreča
šport prednost (slabšemu tekmecu); neenaka stava, razlika med stavo in dobičkom pri stavi

to be at odds with prepirati se s kom
odds and ends drobnarije, ostanki
to give s.o. odds dati tekmecu prednost
to lay (the) odds of 3 to 1 staviti 3 proti 1
to lay (the) long odds veliko staviti
by long odds veliko bolj
against long odds proti veliki premoči, z malo upanja na uspeh
by long (ali all) odds v vsakem pogledu
the odds are in our favour; ali the odds lie on our side mi imamo prednost
to make odds even odpraviti neenakosti
it makes (ali is) no odds nič ne de, ni važno
odds are against us izgubljamo; verjetnost, da dobimo je zelo majhna
the odds are that verjetno je, da
to receive odds dobiti prednost (pri tekmovanju)
to set at odds nahujskati
what's the odds? kaj je na tem?, to pa res ni važno!
what odds is it to him? kaj pa je to njemu mar?, kaj ga pa to briga?

odmètati òdmećēm
I.
1. odmetavati
2. nagovarjati k odpadu, k uporu: hajduci zašavši po selima stanu narod odmetati
II. odmetati se
1. odpadati od postave, od zakona
2. ekspr. odhajati med hajduke, v ilegalo: odmetati se u hajduke

òdmetnuti -nēm
I.
1. odvreči: odmetnuti što od sebe
2. nagovoriti k odpadu, k uporu: što odmetnu tebe u hajduke
II. odmetnuti se
1. odpasti od postave, od zakona, upreti
2. oditi med hajduke, v ilegalo: odmetnuti se od zakona; odmetnuti se u hajduke

ògreznuti -nēm
1. utoniti, pogrezniti se: ogreznuti u blatu, u nevaljalstvu, u poroku, u krvi
2. pasti med: pa se Dmitar u goru povrnu, ali u gori ogreznu u Turke

olimpiade f

1. pl. hist. olimpijske igre, športne prireditve v Olimpiji

2. olimpiada, obdobje štirih let med olimpijskimi igrami

3. pl. šport olimpiada:
olimpiadi invernali zimska olimpiada

omasòviti omàsovīm omasoviti, posplošiti, razširiti med množicami

omasovljávati -sòvljāvām posploševati, razširjati med množicami

omasovljénje s omasovljenje, posplošitev med množicami

òmedak òmećka m
1. omejek, meja med dvema njivama
2. nizka živa meja

òmedina ž omejek, meja med dvema njivama

optare v. tr. (pres. ōpto) izbrati, izbirati (med možnostmi); odločati se med možnostmi, optirati

optínjiti òptīnjīm ograditi, narediti dvojno pleteno steno za hlev, za stajo in med steni natlačiti praproti ali slame