Franja

vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

A) imperf., perf.

1. accendere, incendiare

2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
vnemati prepire aizzare liti
vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

3. med. infiammarsi

4. pren. divampare; scoppiare:
zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa

vrélec (-lca) m

1. sorgente; knjiž. sorgiva; ekst. polla:
arteški, kraški, mineralni, topli vrelec sorgente artesiana, carsica, minerale, termale
naftni vrelec pozzo di petrolio

2. (vir, izvor) fonte; knjiž. scaturigine:
ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha eros e tanatos, amore e morte, le due fonti dell'ispirazione poetica

vzbudíti (-ím) | vzbújati (-am) perf., imperf.

1. destare, risvegliare, suscitare, richiamare:
vzbuditi sočutje, zanimanje suscitare compassione, interesse

2. stimolare; eccitare:
elektr. vzbuditi električni generator eccitare il generatore elettrico
vzbuditi napetost eccitare la tensione
fiz. vzbuditi atom eccitare l'atomo
vzbujati strast appassionare
vzbujati ljubezen affezionare
vzbujati požrešnost ingolosire
vzbujati željo assetare

vzdrámiti (-im) | vzdrámljati (-am)

A) perf., imperf.

1. svegliare, destare

2. risvegliare; suscitare:
vzdramiti v kom ljubezen suscitare affetto in qcn.

B) vzdrámiti se (-im se) | vzdrámljati se (-am se) perf., imperf. refl. (ri)svegliarsi, destarsi (tudi pren.)

vžgáti¹ (vžgèm) | vžígati (-am)

A) perf., imperf.

1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore

2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore

3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo

B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto

2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio

walk out neprehodni glagol
ven iti, narediti sprehod
pogovorno stavkati; stopiti v stavko; demonstrativno iti ven

to walk out on s.o. ameriško, pogovorno pustiti koga na cedilu
to walk out with s.o. "hoditi" s kom, imeti ljubezen s kom
prehodni glagol
iti ven s kom, spremiti ven (npr. nadležen obisk); peljati (psa) na sprehod

witch¹ [wič]

1. samostalnik
čarovnica; grda stara ženska, babura
pogovorno privlačna, zapeljiva ženska
zastarelo čarovnik

2. prehodni glagol
začarati, ureči, uročiti

to witch s.o. into love with s čarovnijo razvneti v kom ljubezen do

young¹ [jʌŋ] pridevnik
mlad; mladeniški; svež; nov; nezrel, neizkušen, nevešč (in v)

young America ameriška mladina
young blood figurativno mladi član družine; gizdalinček
the young day zgodnje, rano jutro
young days mladost
young lady gospodična
a young man mladenič
young love mlada, mladostna ljubezen
her young man njen izvoljenec
her young ones njeni otroci
the young one of an animal mladič živali
young Mr. Smith g. Smith junior
a young person mladenka
young people mladina
the young Turks mladoturki
Black the younger Black mlajši
the day is still young dan se šele začenja
to grow young again pomladiti se
she looks young for her years videti je mlada za svoja leta
the young ones cackle as the old cock crows (pregovor) jabolko ne pade daleč od drevesa

začútiti (-im)

A) perf. sentire, provare, avvertire:
živali začutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo
začutiti potrebo po gibanju provare il bisogno di muoversi
začutiti jezo, veselje, žalost provare rabbia, gioia, tristezza
začutiti bolečine v hrbtu avvertire dolori alla schiena
začutiti ljubezen do concepire affetto per

B) začútiti se (-im se) perf. refl. sentirsi:
začutiti se samega in zapuščenega sentirsi soli e abbandonati

zarjavéti (se) rouiller, s'enrouiller, s'oxyder

stara ljubezen ne zarjavi on revient toujours à ses premières amours

zarjavéti (-ím) perf.

1. arrugginire

2. pren. (otrdeti; otopeti) arrugginire, arrugginirsi:
moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli devo muovermi perché non arrugginiscano le giunture
možgani so mu zarjaveli il cervello gli si è arrugginito

3. (porjaveti) abbronzarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai

zarjavéti aherrumbrarse; enmohecerse; oxidarse

stara ljubezen ne zarjavi los primeros amores retoñan a veces (ali suelen retoñar)

zasloveti glagol
(postati slaven) ▸ híressé válik, nevet szerez, hírnévre szert tesz Zaslovel je tudi kot skladatelj in dirigent. ▸ Zeneszerzőként és karmesterként is nevet szerzett magának.
Zaradi bloga je hitro zaslovela. ▸ A blogja hamar híressé tette.
Hotel je zaslovel po svetu tudi zaradi prilagodljivosti in ustrežljivosti. ▸ A szálloda a rugalmasságáról és a segítőkészségéről is világhírűvé vált.
Jez je tragično zaslovel zaradi nesreče, ki jo je povzročilo njegovo ugrezanje. ▸ A gát tragikus hírnévre tett szert egy baleset miatt, amelyet a gát süllyedése okozott.
Ena od stvari, s katerimi je Churchill zaslovel, so bili njegovi govori. ▸ Churchill többek között a beszédeiről vált híressé.
Čeprav je zaslovel v svetu filma, pa je bila njegova prva ljubezen glasba. ▸ Bár a film világában szerzett magának nevet, az első szerelme a zene volt.

zmóči (zmórem) perf.

1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
ljubezen zmore vse l'amore può tutto
stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

2. aver ragione di, vincere:
zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno

žárek¹ (-rka -o) adj.

1. forte:
žarka luč luce forte

2. carico, intenso (colore)

3. knjiž. (zelo razgret) ardente; arroventato:
žarko ozračje un clima arroventato
žarko otrokovo čelo la fronte ardente del bambino

4. knjiž. (ki izraža močno čustvo) ardente, violento, intenso:
žarka ljubezen un amore ardente

žáren¹ (-rna -o) adj. (žareč, bleščeč) radioso, raggiante; torrido; violento, ardente:
žarno sonce un sole radioso
žarno poletno popoldne un torrido pomeriggio estivo
žarna ljubezen un amore ardente
žarni (svetniški)
venec aureola

želod|ec [ó] moški spol (-ca …) anatomija der Magen
medicina pokvarjen želodec die Magenverstimmung, die Verstimmung des Magens
povešen želodec die Senkung des Magens
razširjen želodec die Magenerweiterung
zdražljiv želodec der Reizmagen
mesnina: svinjski želodec Saumagen
… želoda Magen-
(izpiranje die Magenspülung, ogledovanje die Magenspiegelung, perforacija die Magenperforation, povešenje die Magensenkung, resekcija die Magenresektion, vratar der Magenpförtner, der Magenausgang, vsebina der Mageninhalt, operacija Magenoperation)
medicina krvavitev iz želoda das Magenbluten, die Mageblutung
vračanje iz želoda das Aufstoßen
na prazen želodec mit leerem Magen
bolan na želodcu magenleidend, magenkrank
rak na želodcu der Magenkrebs
okoli želodca in der Magengegend
po/v želodcu mi kruli mir knurrt der Magen
pri želodcu in der Magengegend
v želodec in den Magen
udarec v želodec der Magenstoß, Magenschlag, boksarski: Magenhaken
v želodcu im Magen
bolečine v želodcu Magenschmerzen množina
kruljenje v želodcu das Magenknurren
pritisk/tiščanje v želodcu das Magendrücken
težave z želodcem Magenbeschwerden množina
povzročiti/povzročati težave z želodcem auf den Magen schlagen
kapljice za želodec Magentropfen množina
krepilen za želodec magenstärkend
figurativno človeku se obrne želodec der Magen dreht sich einem um, es erregt einem Übelkeit
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen

želódec (-dca) m

1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

2. gastr. stomaco ripieno, farcito

3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco

žena samostalnik
1. (soproga) ▸ feleség
2. (ženska) ▸ nőOb mednarodnem prazniku žena smo ugotavljali, da je v lokalni politiki malo žensk. ▸ A nemzetközi nőnap alkalmából megállapítottuk, hogy a helyi politikában kevés a nő.
Povezane iztočnice: dan žena, dispanzer za žene