Franja

Zadetki iskanja

  • tjulenj moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Robbe, -robbe (kolobarjasti Ringelrobbe, pasasti Bandrobbe, sedlasti Sattelrobbe; Rossov Ross-Robbe, Weddellov Weddell-Robbe)
    brkati tjulenj die Bartrobbe
    južni tjulenj die Südrobbe
    kapičasti tjulenj die Klappmütze
    kožuhasti tjulenj die Pelzrobbe
    navadni tjulenj der Seehund
    tjulenj rakar der Krabbenfresser
    stožčastoglavi tjulenj die Kegelrobbe
    trobčasti tjulenj die Rüsselrobbe
    uhati tjulenj die Ohrenrobbe
    pravi tjulenj družina: die Hundsrobbe
    lov na tjulenje die Robbenjagd
    lovec na tjulenje der Robbenfänger, Seehundsfänger
  • tjúlenj zoologija seal; harbour seal; arhaično

    ladja za lov na tjúlenje sealer
    lov na tjúlenje sealery
    lovec na tjúlenje sealer
    iti na lov na tjúlenje to seal
  • točk|a5 [ó] ženski spol (-e …) pri točkovanju, ocenjevanju: der Punkt, der Wertungspunkt
    kazenska točka šport Strafpunkt
    točka v dobro Pluspunkt, Gutpunkt
    minus točka/negativna točka Minuspunkt, Fehlerpunkt, Verlustpunkt
    pol točke Halbpunkt
    izguba točke/točk der Punktverlust
    vrednost točke der Punktwert
    zbirati/dobivati točke punkten, Punkte sammeln
    lov na točke die Punktejagd
    po točkah nach der Punktwertung, punktweise
    ocena po točkah die Bewertung, Punktbewertung
    poraz po točkah šport die Punktniederlage
    vrednotenje po točkah die Punktwertung
    zmaga po točkah šport der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
    število točk die Punktzahl, šport der Punktestand, minimalno: Mindestpunktzahl, enako: die Punktgleichheit, najvišje: die Höchstpunktzahl, skupno: die Gesamtpunktzahl
    z istim številom točk punkt(e)gleich
    imeti isto število točk z gleichstehen mit
  • tri-dēns -entis (trēs in dēns)

    1. adj. (abl. sg.) trizób (trozób), trizobát (trozobát): totumque dehiscit convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V., aes Val. Fl. ladjin kljun, ladijski kljun (rilec), fuscinula Vulg., tridenti armatus ferro Arn.

    2. subst. m (abl. sg. in -e)
    a) (Neptunov) trizób: V., Pr. idr., tridente suo terram percussit O.
    b) ostva, ost ribičev za lov na večje ribe: Plin.
    c) trizób kot orožje gladiatorjev, ki so se borili z mrežo (retiarii): Iuv.
  • truite [trɥit] féminin postrv

    pêche féminin à la truite lov na postrvi
    pêcher la truite loviti postrvi
    truite saumonée glavatica (riba)
  • uharic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Ohreule
    mala uharica die Waldohreule
    močvirna uharica die Sumpfohreule
    pritlikava/ mala uharica (skovik) die Zwergohreule
    velika uharica der Uhu
    virginijska uharica der Virginische Uhu
    lovstvo lov z uharico die Hüttenjagd
  • up2 [ʌp] pridevnik
    ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
    pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

    the up coach kočija, ki vozi navkreber
    up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
    up platform peron za vlake v mesto
    up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
    the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
    1 d up povišana (cena) za 1 peni
    up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
    already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
    to be up late dolgo čuti, bedeti
    to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
    he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
    to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
    to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
    to be up against opposition naleteti na odpor
    to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
    to be one up šport biti za točko boljši
    up for pripravljen za
    to be up for election biti na volilni listi
    to be up biti na čelu
    to be up in years biti že v letih
    to be up for examination opravljati (delati) izpit
    to be up for sale biti naprodaj
    to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
    the fire is up ogenj plamti, plapola
    the game is 10 points up igra se do 10 točk
    the game is up igre je konec (tudi figurativno)
    he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
    how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
    the hunt is up lov je odprt
    it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
    his temper is up razburjen je
    the storm is up navtika vihar besni
    Parliament is up parlament je končal zasedanje
    time is up čas je potekel
    there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
    what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
    prices are up cene se dvigajo
    school is up pouk se je končal
    I was up at six bil sem pokonci ob šestih
  • uspeh1 [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
    finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
    (uspešnica) der Kassenschlager
    prodajni uspeh der Renner
    uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
    (uspešna zadeva) ein guter Griff
    doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
    biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
    ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
    ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
    bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
    val uspehov die Erfolgswelle
    vest o uspehu die Erfolgsmeldung
    plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
    prepričan v uspeh erfolgssicher
    kronan z uspehom erfolggekrönt
    recept za uspeh das Erfolgsrezept
    možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
    krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
    lov za uspehom die Erfolghascherei
    |
    imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
    kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
    ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei
  • usposábljati (-am) | usposóbiti (-im) imperf., perf.

    1. abilitare, addestrare; recuperare:
    usposobiti poklicno, praktično abilitare qcn. a una professione, abilitare praticamente
    usposobiti psa za lov addestrare il cane alla caccia
    usposabljati invalide recuperare gli invalidi

    2. riattare, riattivare:
    usposobiti cesto za promet riattare la strada al traffico
  • vagante agg. blodeč, bloden:
    caccia vagante lovstvo zalazni lov
    dolore vagante revmatizem
    mina vagante blodna mina
    tese vaganti lovstvo premične preže
  • vedar prepovedati, preprečiti

    está vedado prepovedano je
    vedar la caza prepovedati lov
  • vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious

    v vélikem obsegu on a large scale
    vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
    véliki četrtek Maundy Thursday
    vélik del a great deal
    lov na véliko divjad big-game hunting
    Aleksander Veliki Alexander the Great
    véliki (glavni) dobitek first prize
    vélika bitka great battle
    véliki in mali (figurativno) great and small
    véliki inkvizitor grand inquisitor
    vélika gospoda (imenitniki) the great
    Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
    vélika laž a big lie
    vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
    vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
    Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
    véliki mojstri the great masters pl
    vélika noč religija Easter
    véliki petek religija Good Friday
    vélika sobota religija Holy Saturday
    vélika obzirnost great discretion
    véliko naročilo large order
    vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
    véliko podjetje largescale enterprise
    vélik pesnik great poet
    véliki stroški heavy expenses pl
    z vélikim trudom with great pains
    vélik umetnik great artist
    véliki teden religija Holy Week
    Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
    vélika soba large room
    véliki vezir Grand Vizier
    véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
    vélika žival large animal
    vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
    oba sta enako vélika they are both the same size
    pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
    oni živijo v vélikem slogu they live in great style
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • vēxillum -ī, n (demin. vēlum, gl. to besedo)

    1. vojaški prapor, vojaška zastava, znamenje manip(u)lov, poseb. pa konjeniških čet: Fl., Amm. idr., manipuli vexilla convellunt T., vexillum equitum L., hoc veteres non probunt milites, quos sub vexillo una profectos docuimus C.; prapor, nataknjen pri vojaških naborih: num umquam perditis cinibus vexillum tollere Ci. „vzdigniti prapor“ = dvigniti (vzdigniti) se s praporjem, odriniti; pren.: submittere modeste fortunae vexilla suae Stat. „zastave (praporje) … spustiti (spuščati), povesiti (povešati) = ne prevze(ma)ti se.

    2. occ. rdeči prapor, s katerim je poveljnik na kopnem ali na morju dajal znamenje za napad ali odhod (odplutje), signalni prapor: Auct. b. Hisp. idr., vexillo signum dare C., vexillo sublato significare, ut … Auct. b. Alx., Caesari … vexillum proponendum (sc. erat) C. Cezar je moral dati izpostaviti (natakniti) signalni prapor, se, si id fieri vellet, vexillo insignis T.

    3. meton. k enemu praporu sodeče moštvo, oddelek, enota, četa: vexillum centum octoginta sex homines erant L., accedunt utrimque pio vexilla tumultu Stat., equitum vexilla T., praemissis Gallorum cohortibus (pehote) et Germanorum vexillis T. konjeniški oddelki (konjeniška krdela), vexillum tironum T. oddelek novincev (skupaj idočih k legijam, med katere naj se porazdelijo); pogosto = vexillarii b) (gl. vēxillāriī) veterani veksilárijci, veterani praporniki: vexilla legionum, vexilla veteranorum, vexilla primae legionis, e legionibus aliis vexilla T.; pa tudi = vexillarii a) veksilárijci praporniki, (praporni) odred: vexilla delectorum ex Illyrico et Aegypto T.
  • vídra zool nutria f

    lov na vidre caza f de nutrias
    lovec na vidre cazador m de nutrias
    morska vidra nutria de mar
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vnét (-a -o) adj.

    1. med. infiammato

    2. pren. acceso, appassionato, ardente, fervido; zelante:
    vnet za lov appassionato della caccia
    vnet ljubitelj glasbe musicomane
    vnet občudovalec aficionado
    vnet privrženec proselito
  • vodna ptic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Wasservogel
    lovstvo lov na vodne ptice die Wasserjagd
  • voliv|ec moški spol (-ca …) der Wähler (neustaljeni Wechselwähler, stalni Stammwähler, mladi Jungwähler, starejši Altwähler)
    volivci množina Wähler množina, die Wählerschaft
    seznam volivcev das Wählerverzeichnis, die Wählerliste
    skupina volivcev die Wählergruppe
    volja volivcev der Wählerwille
    združenje volivcev die Wählervereinigung
    poziv volivcem der Wahlaufruf
    nedopustno vplivanje na volivce die Wahlbeeinflussung
    iti na lov na volivce figurativno auf Stimmenfang gehen
  • vólk zoologija wolf, pl wolves

    morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
    vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
    lovec na vólkove wolf hunter
    krdelo vólkov wolf pack
    lačen sem kot vólk I am ravenous
    biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
    iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
    nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
    ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
    ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
    z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do