Franja

mersō -āre -āvī -ātum (frequ. k mergere) pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati), utopiti (utapljati): Col., Sen. ph., itaque mersa navis omnes destituit Cu., balantumque gregem fluvio mersare salubri V. kopati, ne gallina malum responset dura palato, doctus eris vivam musto mersare Falerno H.; metaf.: mersor civilibus undis H. pogrezam (spuščam) se v politične vode, mersor fortunae fluctibus Cat. valovi nesreče se zgrinjajo nad menoj, tum penuria deinde cibi languentia leto membra dabat, contra nunc rerum copia mersat Lucr. duši, tlači, pritiska nanje, mersandam (sc. animam) puteo ferventis abyssi Prud.

metalēpsis -is, acc. -in, abl. -ī, f (gr. μετάληψις) metalépsa, ret. figura, nekaka dvojna metonimija, npr. messis = letina in potem = leto: Q.

mētior -īrī, mēnsus sum (indoev. kor *me-, skr. máti (on) meri, mátrā mera, merilo, gr. μάτιον merica, μῆτις svet, naklep, pamet, razumnost, μητιάομαι izmišljam si, lat. mēnsis, mēnsa, meditārī, sl. mera, meriti, lit. matúoti meriti, got. mēl čas, mēla mera, mernik)

1. (iz)meriti, premeriti (premerjati): Varr., Lucan., Petr., Stat., agrum, mundi magnitudinem Ci., anulorum acervum L., ita dives, ut metiretur nummos H. da je meril denarce z merniki, syllabis pedes Ci., oculo latus H., aliquid auribus Ci., metior annum O. merim leto = delim ga na mesece; s pass. pomenom: Hyg., in usa spatia Ci., agri glebatim metiebantur Suet.; subst. pt. pr. in pt. pf.: haec mensum dabo Sen. ph. dobro hočem meriti, bonos viros luctu affici, malos re familiari incolumi frui neque mensum neque pensum fatorum lanificum duco Fr., cuius mensa pensaque distincta Ap.; poseb. alicui metiri komu (na)meriti, odmeriti (odmerjati): frumentum militibus C. ali exercitui Ci., metire nobis Caecubum H. natoči; pren.: metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H.

2. metaf.
a) prehoditi, prepotovati, prekoračiti, preiti, korakati, iti, hoditi čez, skozi kaj, po čem, prevoziti, prepluti, pluti po čem, preko česa: Sen. ph., Sil., sacram viam H., aequor curru V., aquas carinā O., metiens iter annuum (sc. luna) cursu Cat.
b) čas prebiti: duas partes lucis menso (sc. sole) O., quoad dies reliquos metiatur annus Ap.
c) duševno, v duhu meriti, premeriti (premerjati), oceniti (ocenjevati), soditi, presoditi (presojati): vires suas Q., sua regna Lucan., homines fortunā, non virtute N., omnia voluptate, suis commodis Ci., omnia quaestu, non dignitate Ci., odium in se aliorum odio suo in eos L., me ex te metiris Q.

Opomba: Vulg. fut. I metībor: Vulg. Pt. pf. in pf. metītus, metītus sum: Ap., Ulp. (Dig.), Eccl.

Metō³ ali Metōn -ōnis, m (Μέτων) Méton, atenski zvezdoznanec, ki je vpeljal devetnajstletni ciklus (let), da bi izenačil sončno in mesečno leto oz. sončno in mesečevo krožnico: Aus.; od tod s šalj. namigom na nekega zapoznelega plačnika Metona: quando iste Metonis annus veniet? Ci. ep.

mígati (-am) | mígniti (-em) imperf., perf.

1. far cenno, muovere:
migati z glavo far cenno con la testa
migati z repom scodinzolare
migati z rameni scuotere le spalle, stringersi nelle spalle

2. pren. sorridere, arridere:
uspeh mu je migal z vseh strani il successo gli arrideva dovunque

3. muoversi, correre; lavorare, fare:
prsti predice so hitro migali le dita della filatrice correvano veloci
jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa per mangiare non c'è tempo, bisogna darci sotto finché c'è la rugiada
bolnik bo migal največ eno leto al malato resta tutt'al più un anno di vita
jezik mu kar naprej miga, kar naprej miga z jezikom non fa che parlare continuamente

mil³ [mil] (pri letnicah) tisoč

l'an mil neuf cent soixante leto 1960

mille

A) agg. invar.

1. tisoč:
avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir

2. tisoč, zelo veliko:
mille auguri lepe pozdrave!
mille grazie prav lepa hvala!
si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve

B) m

1. tisoč:
il Mille leto tisoč
i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)

2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
correre i mille teči tisoč metrov

mīlliārius 3 in mīliārius 3 (mīlle, mīle)

1. tisoč vsebujoč, ki šteje tisoč: numerus Varr. (?), grex Varr. čreda tisoč ovac, ala Plin. iun. oddelek tisoč bojevnikov, aper Sen. ph. tisoč funtov težek, aevum Tert. tisočletje, oleae Plin. tisoč funtov rodeče, ki prinašajo tisoč funtov na leto; subst. mīl(l)iārium -iī, n tisoč: annorum Aug.; mīl(l)iāriī -ōrum, m „miliárijci“ = hiliásti, pripadniki krščanske sekte, ki so verovali, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji: Eccl.

2. occ. tisoč korakov vsebujoč, tisoč korakov dolg: clivus Varr., porticus Suet.; subst. mīl(l)iārium -iī, n miljski kamen, miljnik, ki je označeval dolžino 1000 dvojnih korakov (= 1 rim. milja = 1/5 nemške ali zemljepisne milje); taki miljniki so stali ob strateško pomembnih cestah: Auct. b. Hisp., Val. Max., Vell., Suet., plebes ad tertium milliarium consedit Ci., aureum milliarium Plin., T., Suet. zlati miljnik, pozlačeni miljnik, ki ga je na rim. forumu pri Saturnovem svetišču dal postaviti Avgust; od njega so izhajale vse strateško pomembne ceste.

miniti¹ (minem) minevati vorübergehen, vorbeigehen, vergehen; čas, dnevi ipd.: verstreichen
minilo je … [vorbeisein] vorbei sein, vorübersein, [umsein] um sein: es ist vorbei, časovno obdobje: (ein Tag, ein Monat, ein Jahr) ist um
minilo je že leto odkar … her sein: es ist schon ein Jahr her
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib, um die Zeit herumzukriegen
prenekatero leto je od takrat minilo manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen
ko mine eno leto/en mesec … nach Verlauf eines Jahres/eines Monats

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

minúli passé, écoulé, fini

minulo leto l'an passé (ali dernier), l'année passée (ali dernière)
v davno minulih časih dans les temps depuis longtemps révolus

minúli pasado

minulo leto el año pasado

mlâd mláda mládo, dol. mlâdī -ā -ō mlad: mlad čovjek; mlad kao rosa; iz -ih dana; -i mjesec mlaj; -i krompir, grašak; -o vino; -a mȉsa nova maša; -a nedjelja, prva nedelja po mlaju; -a godina novo leto; staro i -o; Mlada Bosna; Mlada Evropa; Mlada Italija; Mlada Njemačka; Mlada Poljska

mlád jeune

od mladih let, od mladega dès le jeune âge, dès l'enfance
mladi dan le jour naisant, le petit jour
mlada leta jeunesse ženski spol
mlado in staro jeunes et vieux, tout le monde
mlada luna nouvelle lune
mladi par jeunes (ali nouveaux) mariés
mladi grah petits pois
mlado vino vin jeune (ali nouveau)
mlada zelenjava légumes frais
moj mlajši brat mon frére cadet
eno leto je mlajši kot jaz il a un an de moins que moi, il est d'un an plus jeune que moi
izgleda mlajša, kot je elle paraît (ali fait) plus jeune qu'elle n'est, elle ne paraît (ali fait) pas son âge
najmlajši v družini le plus jeune de la famille, le benjamin

mlájši younger; junior; minor

mlájši družabnik junior partner
Grad mlájši Grad Junior (krajšava: Jr.)
moj mlájši brat my younger brother
leto je mlájši od mene he is my junior by a year, he is one year younger than I
videti si mlájši, kot v resnici you do not look your age

mois [mwa] masculin mesec; mesečna plača; pluriel menstruacija

au mois na mesec, mesečno
au mois de mai v (mesecu) maju
dans le délai d'un mois v roku enega meseca
dans un mois v enem mesecu
du mois courant, présent, de ce mois tega, tekočega meseca
par mois na mesec
tous les mois vsak mesec
tous les trois mois vsake kvatre, vsake tri mesece
trois mois, six mois četrt leta, pol leta
dix-huit mois poldrugo leto, leto in pol
mois précédent prejšnji mesec
dans le courant du mois, au cours du mois v teku meseca
d'ici le mois prochain, mon travail sera achevé danes mesec bo moje delo dokončano
le quantième du mois mesečni datum, dan v mesecu
elle est dans son neuvième mois ona je v devetem mesecu nosečnosti
être payé au mois biti mesečno plačan
toucher son mois dobiti, dvigniti svojo mesečno plačo
toucher un treizième mois dobiti trinajsto plačo

mundānus 3 (mundus2)

1. svetoven: anima Macr., annus Macr. svetovno leto (= 15.000 let); subst. mundānus -ī, m svetovljan, kozmopolít: Ci.

2. metaf. tvaren, snoven, telesen: Ap.

mundus² -ī, m (mundus 3)

I.

1. ženska toaleta, ženske toaletne potrebščine (za čiščenje in olepšavo ženske polti; nakit, okras(je) je ornamentum, ornatus): Acc. ap. Fest., muliebris L., auro, veste, gemmis omnique cetero mundo exornata mulier Ap., mundus muliebris est, quo mulier mundior fit; continentur eo specula, unguenta, vasa unguentaria, lavatio, alia Ulp. (Dig.).

2. metaf. orodje, priprava: falces et operae messoriae mundus omnis Ap., m. Cereris Ap. mistične Cererine skrinjice, in mundo esse ali habere pripravljen biti, čakati koga ali pripravljeno imeti kaj: Enn. fr., Kom., mihi in mundo sunt virgae Pl., nempe habeo in mundo Pl. —

II.

1. svetovni red, svetovna ureditev, vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, svet, kozmos (za ta pomen in pomen pod I. 1 prim. gr. κόσμος, ki pomeni „nakit“ in „svet“): Stat., in illa plaga mundus statas temporum vices mutat Cu., patuli super aequora mundi Lucr., ornatus (lepa skladnost) mundi Ci., mundus appellatur caelum, terra, mare et aër Fest., clarissima mundi lumina V., mundi innumerabiles Ci., mundus immensus O.

2. occ.
a) svet (kot bivališče človeštva), zemlja, zemljekrog: quicumque mundo terminus obstitit H., pars mundi H.; pesn. „rimski svet“ = rimsko vladarstvo, rimsko cesarstvo, rimski imperij: Lucan.; meton. človeštvo: fastos evolvere mundi H., m. miser Lucan., quem mundus et superi timent Sen. tr.
b) evfem. podzemlje z odprtino na zborišču (comitium) (okroglo, vedno s kamnom (lapis manalis) zakrito jamo, ki so jo odkrivali le trikrat na leto, ob dnevih, posvečenih podzemeljskim božanstvom: 24. avgusta, 6. oktobra in 8. novembra; takrat so metali vanjo prvence raznih sadov in pridelkov: Ca. ap. Fest., Varr. ap. Macr., Macr.
c) nebo: Enn. ap. Macr., m., communis deorum atque hominum domus Ci., mundi ac terrarum magnitudo C., lucens Ci., arduus V., aetherius Tib., concussit sidera micantia mundus Cat.

na predlog

1. kam: auf, obesiti, prisloniti, nasloviti, drugo šolo: an (jemanden/etwas)
na tla pasti: zu Boden
na obisk auf/zu Besuch
prireditev: in
na koga: auf

2. kje: auf, viseti, biti prislonjen, biti všeč: an
na sebi an sich
soncu, dežju, luči, prireditvi: in; obeh straneh: zu; obisku: auf/zu; ohceti: bei
na okenski polici an der Fensterbank (A CH auf der Fensterbank)

3. kdaj: an (na večer pred X am Abend vor X, am Vorabend des X), (ob) an, bei; na kdaj: auf (na četrtek auf Donnerstag); (proti) gegen (na poldne gegen Mittag)

4. (po) mera: pro (na glavo/leto pro Kopf/Jahr)

5. preiskati, izprašati: auf … hin

6.
na vzhodni strani ostseitig
peč na petrolej der Petroleumofen
odlitek na pesek das Sandformverfahren

7.
na prerokovo brado! beim Bart des Propheten! ➞ → lov, pogon, poteza, samo, sila, suho, na pomoč!, na svidenje!, na zdravje!

nächste naslednji, prihodnji (nächsten Jahres prihodnje leto), prvi (nächste Gelegenheit prva prilika); Entfernung: najbližji; ➞ nah; am nächsten najbliže; jemandem am nächsten stehen biti (komu) najbližji