Franja

Zadetki iskanja

  • Švedsk|a [é] ženski spol (-e) Schweden ( das )
    kralj Švedske der König von Schweden
  • švedski pridevnik
    (o Švedski in Švedih) ▸ svéd
    švedski predsednik ▸ svéd elnök
    švedska vlada ▸ svéd kormány
    švedski hokejist ▸ svéd jégkorongozó
    švedski jezik ▸ svéd nyelv
    švedsko mesto ▸ svéd város
    švedska zastava ▸ svéd zászló
    švedski kralj ▸ svéd király
    švedska prestolnicakontrastivno zanimivo Svédország fővárosa
    švedski film ▸ svéd film
    švedska pisateljica ▸ svéd írónő
    švedska kraljeva družina ▸ svéd királyi család
    Povezane iztočnice: švedska grenčica, švedska krona
  • tajski pridevnik
    (o Tajski in Tajcih) ▸ thai, thaiföldi
    tajski premier ▸ thai miniszterelnök
    tajski predsednik ▸ thaiföldi elnök
    tajski kralj ▸ thai király
    tajska prestolnicakontrastivno zanimivo Thaiföld fővárosa
    tajska svila ▸ thaiföldi selyem
    tajska vlada ▸ thaiföldi kormány
    tajski jezik ▸ thai nyelv
    tajski otok ▸ thaiföldi sziget
    tajska hrana ▸ thai étel
    tajska kuhinja ▸ thai konyha
    Povezane iztočnice: tajska pisava, tajski baht
  • Tantal samostalnik
    (grški mitološki kralj) ▸ Tantalosz
  • Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

    1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
    a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
    b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

    2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

    3. sin Amfiona in Niobe: O.
  • Tarcondimotus -ī, m Tarkondímot, majhen kralj v Pizidiji: Ci. ep.
  • Tarkvinij Prisk stalna zveza
    zgodovina (rimski kralj) ▸ Tarquinius Priscus [római király]
  • Tatius -iī, m Tácij (Tátij), s celim imenom Titus Tatius Tit Tacij (Tatij), kralj Sabincev: Ci., L., Pr. Kot adj. Tatius 3 Tácijev (Tátijev), tácijski (tátijski): turma Pr.
  • Tēlephus -ī, acc. tudi -on, m (Τήλεφος) Télef

    1. kralj v Miziji iz Herkulovega rodu. Ahil ga je ranil, pa tudi pozdravil, kajti preročišče je razglasilo, da ga lahko ozdravi samo tisti, ki ga je ranil (ὁ τρώσας καὶ ἰάσεται): H., O.

    2. Horacijev sodobnik in prijatelj, lep mladenič; ime je najbrž šaljiv prevod imena Proculeius (procul = gr. τῆλε): H.
  • tenace [téneis, -nis] samostalnik
    (karte) kombinacija najboljše karte in tretje najboljše karte iste barve

    major tenace as in dama
    minor tenace kralj in fant
    double tenace as, dama in desetka
  • Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.
  • Tēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, abl. -eō, m (Τηρεύς) Terêj, kralj Trakije, Proknin soprog, Itisov (Itijev, Itys) oče. Ker je posilil svakinjo Filomelo, je bil za kazen spremenjen v vodeba (smrdokavro): O., V., Stat., Mart., Hyg. Od tod patron. Tēreïdēs -ae, m (Τηρεΐδης) Tereíd = Terejev sin (Itys): O.
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • Teucer -crī in Teucrus -ī, m (Τεῦκρος) Tévker

    1. Telamonov sin s Salamine, Ajantov polbrat. Ker se je iz Troje vrnil brez brata, ga je oče pognal po svetu; odšel je na Ciper in tam ustanovil novo Salamino: H., O., Corn., Vell., Iust., Hyg., Lact.; „Teucer“ je tudi naslov neke Pakuvijeve žaloigre (tragedije): Ci.

    2. Teucrus, prvi trojanski kralj, po mitološkem izročilu priseljenec s Krete, sin Skamandra, Dardanov tast: V., Serv. (ki ima tudi obl. Teucros). — Od tod adj.

    1. Teucrius 3 (Τεύκριος) Tévkrov, tévkr(ij)ski, pesn. = trójski, trojánski: moenia, Pergama Sil.; subst. Teucria -ae, f
    a) (sc. terra) Tévkrija = trójska (trojánska) dežela, Troáda, Troja; meton. Trojánci: omnis Teucria V.
    b) bot. α) vredník, starejše bučenica, vrhovica, žuljevka (Teucrium chamaedrys Linn.): Plin. β) vráničnik, starejše slezeníčnik (Teucrium flavum Linn.): Plin.

    2. Teucrus 3 tévkrski, pesn. = trójski, trojánski: O., V., Cat.; subst. Teucrī -ōrum in -ûm, m
    a) Tévkri, Trójci, Trojánci: O., V.
    b) Rimljani: Sil.
  • Teuthrās -antis, voc. Teuthra (Τεύϑρας) Tevtránt

    1. Turnov vojak v Vergilijevi Eneidi: V.

    2. mitični kralj v Miziji, Tespijev oče: Hyg. Od tod
    a) Teuthrantēus 3 (Τευϑράντειος) tevtrántski, tevtrantéjski, mízijski: Caïcus O.
    b) Teuthrantius 3 Tevtrántov, tevtrántski: turba O. petdeset Tespijevih hčera (Tevtrantovih vnukinj), regna O.

    3. reka v Kampaniji: Pr.; subst. Teuthrantia -ae, f Tevtrántija, Tevtrantova dežela, del Mizije: Plin.
  • Teutomatus -ī, m Tevtómat, kralj keltskega plemena Nitiobrogi: C.
  • the1 [ɵə pred soglasnikom, ði pred samoglasnikom, ði: poudarjeno]
    določni člen (včasih preveden s ta, to)

    the Browns Brownovi, družina Brown
    the poor reveži
    the Danube Donava
    the Balkans Balkan
    the French Francozi
    the King kralj (angleški idr.)
    the saddle figurativno jezdenje, jahanje
    the stage gledališka (igralska) dejavnost
    the World svet, Svet
    the United States of America ZDA
    the Yugoslavia of to-day današnja Jugoslavija
    the dog is a useful animal pes (kot vrsta) je koristna žival
    he loves the girl on ima rad to dekle
    two shillings the pound dva šilinga (za) funt
    by the day na dan
    by the dozen po ducatu
    it is only a step from the sublime to the ridiculous le en korak je od vzvišenega do smešnega
  • Theodōrīcus -ī, m Teodorík, kralj vzhodnih Gotov: Sid. Od tod Theodōrīciānus 3 teodorikijánski, teodoricijánski: Sid.
  • there [ðɛ́ə]

    1. prislov
    tam, tamkaj; tu, tukaj
    figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

    there and back tja in nazaj
    there and then takoj, précej, na mestu
    down there tam doli
    here and there tu in tam
    here, there and everywhere vsepovsod
    in there tam notri
    neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
    out there tam zunaj
    over there tam preko
    from there od tam, od tod
    up there tam gori
    there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
    there is the rub tu je (tiči) težava
    there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
    I have been there before sleng to že vse vem
    to have been there sleng dobro se spoznati
    all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
    he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
    there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
    we had him there v tem smo ga prelisičili
    to get there sleng doseči kaj, uspeti
    put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

    2.
    (oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

    there is je, se nahaja
    there are so, se nahajajo
    there was a king bil je (nekoč) kralj
    there is no saying ne da se reči
    there arises the question... nastaja vprašanje...
    there comes a time when... pride čas, ko...
    will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
    what is there to do? kaj naj storimo?
    never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
    there's a man at the door nekdo je pri vratih
    there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

    3. medmet
    glej! no! na!; pomiri se!

    there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
    don't cry! no, no, ne jokaj!
    there now! glej ga no
    so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
    well there čuj!
    there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
    there, it is done! na, pa je narejeno!
    there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!
  • Thērodamās -antis, m (Θηροδάμας = Krotilec zverin) Terodamánt

    1. po mitološkem izročilu divji skitski kralj, ki so ga namesto stražarjev varovali levi; te je hranil s človeškim mesom, da bi postali krvoločnejši; od tod adj. Thērodamanteus 3 Terodamántov, terodamántski, terodamantéjski: leones O.

    2. Aktajonov lovski pes: Hyg.; prim. Thēridamās.