Franja

prestájati¹ (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova

4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare

prestájati -am ned.
1. a suporta
2. a suferi
3.
□ prestajati kazen a ispăşi o pedeapsă

prestáti -stánem dov.
1. a suporta
2. a suferi
3.
□ prestati kazen a ispăşi o pedeapsă

prestópek contravention ženski spol , délit moški spol , infraction ženski spol , manquement moški spol , méfait moški spol , transgression ženski spol

prestopki excès moški spol množine
prestopek zoper nravnost délit contre les mœurs
carinski, lovski prestopek délit de douane, de chasse
devizni prestopek infraction au contrôle des changes
policijski prestopek délit correctionnel
tiskovni prestopek délit de presse
kazen za davčne prestopke pénalité ženski spol
kaznovati prestopek sanctionner
napraviti prestopek proti contrevenir

prêté, e [prɛte] adjectif posojen

masculin: prêté rendu pravična kazen
c'est un prêté pour un rendu kakor ti meni, tako jaz tebi

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

privatif, ive [privatif, iv] adjectif, juridique izključevalen; grammaire nikalen; masculin nikalna členica

peine féminin privative de liberté kazen odvzema prostosti

prō-mereō -ēre -uī in prō-mereor -ērī -itus sum

I. trans.

1. zaslužiti, prislužiti si, narediti (delati) se vrednega česa; (v negativnem pomenu) tudi zapasti čemu, izkupiti kaj, skupiti jo (jih), navleči si kaj, zadolžiti (zadolževati) se, nakopa(va)ti si kaj: Pl., Ter. idr., suo beneficio promeruit se ut ames Ci.; pass.: non vel sola generis claritate promeritum? Plin. iun. mar nima do tega pravice že po … ?, promerui poenam O., quid mali sum promeritus? Pl., postquam malum (kazen) promeritum est (pass.) Pl.

2. pridobi(va)ti si, doseči (dosegati): voluntatem omnium Suet., opiniones hominum Lact., ad promerendum actioni favorem Q. —

II. intr. (klas. nav. dep.) pridobi(va)ti si zasluge, biti zaslužen za koga, za kaj: bene promerens Pl., bene promeritus O., ego te numquam negabo promeritum V., ut promeritus es de me Pl., promeritus bene (pridobi(va)ti si veliko zaslug) de multis Ci., unum habent in nostrum ordinem promerendi locum (priložnost, priliko) Ci.; poklas. z acc.: Eccl. idr., principem Plin. iun., socios Suet., religiosis ministeriis numen Ap. — Od tod subst. pt. pf. prōmeritum -ī, n zasluga: bene promerita Lucr. dobre zasluge, dobra dejanja, deae munus promeritumque patet O., vestra in nos universa promerita Ci.; occ. krivda: ex suo promerito Auct. b. Afr., male promerita Pl. slaba dejanja.

Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.

prononcer [prɔnɔ̃se] verbe transitif izreči, izgovarjati, izgovoriti; odrediti, odločiti; razglasiti (sodbo); položiti (zaobljubo); verbe intransitif, juridique odločiti

se prononcer izgovarjati se; izjaviti se, izraziti se; zbuditi pozornost; vieilli izreči svoje mnenje; odločiti se; jasno povedati
prononcer bien, mal dobro, slabo izgovarjati
ce mot est difficile à prononcer ta beseda je težko izgovorljiva
prononcer la dissolution de l'Assemblée razglasiti razpust (ljudske) skupščine
prononcer une peine, une condamnation, une excommunication izreči kazen, obsodbo, izobčenje
prononcer des vœux (religion) iti v samostan, izreči slovesno zaobljubo
le tribunal n'a pas encore prononcé sodišče še ni izreklo sodbe
le jury s'est prononcé pour la culpabilité avec circonstances atténuantes porotniki so se izrekli za krivdo z olajševalnimi okoliščinami
prononcer un hors de cour, un non-lieu ustaviti (sodni) postopek
prononcer soi-même sa condamnation sam si izreči sodbo

Prōpoetides -um, acc. pl. -ăs, f Propétide (Propójtide), deklice iz ciprskega mesta Amatunt (Amathus), ki so tajile Venerino božanstvo in bile za kazen spremenjene v kamne: O., Lact.

prōvocātiō -ōnis, f (prōvocāre)

1. izziv(anje), klicanje (pozivanje) na boj, spodbujanje k boju, provokacija, provociranje: per provocationem pugnare Plin., sortiuntur contra provocationes duces anulis Plin., octiens ex provocatione victor Plin., aliquem ex provocatione interficere Plin., ex provocatione pugnare Plin., ex provocatione hostem interimere Vell.

2. sklicevanje na koga, priziv, apelácija (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski dobi na cesarja, kadar se je kdo hotel rešiti posledic kazenske razsodbe): Sen. ph., Val. Max., Fl., Icti., provocatio adversus magistratūs ad (na) populum L., non provocatio istā lege datur Ci., provocationem decemvirali potestate eversam restituunt (sc. consules L. Valerius, M. Horatius l. 449) L., est provocatio L. ali esto provocatio ad populum Ci. dovoljen je priziv … , bodi dovoljen priziv … , sme se vložiti priziv … , naj bo dovoljen priziv na (višjo oblast), magistratus sine provocatione Ci., L. oblast (= državna oz. uradniška služba (funkcija)), proti kateri ni priziva na višje organe oblasti, dictatura sine provocatione L., poena sine provocatione Ci. kazen, zoper katero obsojenec ne more vložiti priziva na višje organe oblasti, provocatione certare L. začeti prizivno (pritožbeno, apelacijsko) pravdo.

provvedimento m ukrep (tudi pravo):
emanare un provvedimento pravo izdati ukrep
prendere, adottare un provvedimento sprejeti ukrep
provvedimento disciplinare disciplinski ukrep, kazen

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

purger [pürže] verbe transitif, technique čistiti, izpirati, izsušiti; médecine dati odvajalno sredstvo; poravnati (dolg); izbrisati (hipoteko); odsedeti (kazen); figuré oprostiti, osvoboditi; vieilli razbremeniti, opravičiti

se purger vzeti odvajalno sredstvo
purger son bien de dettes plačati vse dolgove
purger une conduite očistiti vod
purger une région des bandits očistiti pokrajino banditov
purger une peine odsedeti kazen
purger ses péchés pokoriti se za grehe

quadruplātor (quadriplātor) -ōris, m (quadruplāre ali quadruplārī)

1. (iz quadruplāre početveriti) „početverj(ev)alec“ = pomnoževalec, povečevalec, izkoriščevalec, oderuh: quadruplatores beneficiorum suorum Sen. ph., ut cum quadruplatore agam, bis duplum quinquennium faciam Ap.

2. (iz quadruplārī ovajati, in to iz quadruplum početverjeno, štirikratnost)
a) javni tožnik, ovadnik, ovaduh = klečeplazec za četrtino (ker so ljudje te baže sprožili tožbo za štirikratno kazen (quadrupli actio), tj. predlagali so, naj se obtoženec (ovajenec) obsodi na četverno globo, od katere jim je po zakonu pripadala ena četrtina): Pl., Ci., P. F. idr., [quadruplatorem dictum ait Aelius G]allus [qui eo quaestu se tuebatur, ut eas res perse]que[retur, quarum ex legibus quadrupli erat] actio Fest.; metaf. podkupljiv sodnik: populum Romanum quadruplatoris et interceptoris litis alienae personam laturum L.
b) carinski zakupnik: invidere portoria quadruplatoribus Sid.

Opomba: Razširjena soobl. quadrupulator: ubi quadrup[u]lator quempiam iniexi[t] manum Pl. (Persa 70).

raphanus -ī, f in m (gr. ῥάφανος) redkev:

1. f = brassica zelje, kapus: Pall.

2. f, m = gr. ῥαφανίς redkev, redkvica: Varr., Col., Plin.; to so zasačenim zakonolomcem za kazen zatlačili v zadnjik: quem attractis pedibus patente porta percurrent raphanique mugilesque Cat.

ratati glagol
1. neformalno (postati) ▸ válik, leszNe vem, kako je kar naenkrat ratal tako siten. ▸ Nem tudom, miért lett egyszerre ennyire nyűgös.
Kolesarjenje je ratalo kar nevarno, tako da sem za uvedbo čelad. ▸ A kerékpározás elég veszélyessé vált, így a bukósisak bevezetése mellett vagyok.

2. neformalno (nastati) ▸ kisül
Upam, da bo nekaj koristnega ratalo iz tega. ▸ Remélem, hogy valami hasznos sül ki ebből.
Violine ne igraš za kazen, ampak zato, da bo iz tebe kaj ratalo. ▸ Nem büntetésből hegedülsz, hanem azért, hogy legyen belőled valaki.

3. neformalno (uspeti) ▸ összejön [nenamerno dejanje] ▸ összehoz [namerno dejanje]
Verjetno jim bo spet ratalo na koncu nardit dober avto, čeprav so že skoraj bili v izgubljenem položaju. ▸ Annak ellenére, hogy már majdnem vesztes helyzetben voltak, valószínűleg a végén ismét sikerül összehozniuk egy jó autót.

red-dō -ere -didī -ditum (sinkop. iz *re-d(i)-dō; obl. *didō je star. reduplicirana obl. glag. dō; prim. skr. dá-dā-ti, gr. δί-δω-μι)

I. (re = nazaj)

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati) (naspr. dare, accipere, adimere, committere): omne argentum Pl., meum mihi reddere Ter., quae utenda acceperis, … iubet reddere Hesiodus Ci., obsides, HS LX Domitio, captivos C., alicui amissa L., redde hostem O. privedi zopet sem; pren.: ut te (sc. medicus) … reddet caris propinquis H., lux reddita menti V., patriis aris redditu V., urbem senatui ac populo Romano, templa diis reddita (sc. esse) T.; z abstr. obj.: L., V., Suet. idr., libertatem Syracusanis reddere (naspr. adimere) N., otium totā Sicilia N., salutem N. podariti življenje in svobodo, quibus (sc. Bellovacis) ille pro meritis civitatem eius immunem esse iusserat, iura legesque reddiderat C. vrniti (pustiti) sodstvo in ustavo, senatus Thermitanis urbem, agros, leges reddidit Ci. je vrnil, je pustil.

2. refl. kreniti nazaj, napotiti se nazaj, (po)vrniti ((po)vračati) se k čemu, h komu: se reddere convivio L., lux terris se reddit V.; se alicui reddere zopet se pridružiti komu, npr. maioribus Plin. iun. vrniti se k prednikom, pridružiti se prednikom = umreti, Teucrûm se iterum in arma V. znova se postaviti nasproti (po robu), ima petunt, hinc se reddunt V. prihajajo zopet na vrh, zopet se pomaljajo; tudi med.: nec post oculis est reddita nostris V. se ni več prikazala, sic modo conbibitur, tecto modo gurgite lapsus redditur Argolicis ingens Erasinus in arvis O. se znova prikaže.

3.
a) vrniti, zopet od sebe da(ja)ti kaj, znebi(va)ti se česa: aspera arteria excipit animam eandemque reddit Ci., follibus auras accipere et reddere V., qui clam latuit reddente obscena puella O. iztrebiti se. occ. α) (o samicah) roditi, povreči, storiti: vivum onus reddere O., catulum partu O. β) (o zemljišču) da(ja)ti, prinesti (prinašati), roditi (rojevati), obroditi: Plin., Col. idr., fructum reddere Ter., Varr., reddit tellus Cererem H., sata cum multo faenore reddita O. ki so obrodile … γ) (o drugih stvareh, poseb. o življenju, sapi, glasu, šumu idr.): vitam Lucr., Sil. izdahniti, izdihavati, umreti (umirati) = animas reddere V. ali animam vacuas in auras reddere O. = spiritum L. ali ultimum spiritum Vell., toda animam reddere Ci., Plin. dihati; ianua stridorem reddit O. škripljejo, škripajo; cithara reddit sonum H. poje, daje zvok, vocem V., H. ali murmura O. oglasiti (oglašati) se, sanguinem Plin. (iz)bruhati, (iz)bljuvati, urinam Cels. puščati vodo, komu uhajati voda, crepitum (sc. ventris) Plin. (o oslu) spuščati vetrove, prdeti.
b) metaf. kaj slišanega ali naučenega na pamet povedati (govoriti), praviti, pripovedovati, govoriti, izjaviti (izjavljati), poda(ja)ti, (z)recitirati: puer reddit dictata magistro H., ego reddidi carmen Horati H., nomina audita reddere Q., modos voce H. peti, popevati, H., verba male O. slabo izgovarjati, insigne uxoris exemplum suo loco reddemus T.

4. s predik. acc. sprva = v prejšnji položaj (stan) da(ja)ti, postaviti (postavljati), narediti (delati) kaj kakšno: mare tutum reddidit N. morju je vrnil prejšnjo (nekdanjo) varnost, morje je zopet zavaroval, morje je spet naredil varno, loca tuta ab hostibus reddere C. zavarovati pred sovražniki (= narediti varne, kakor so bili poprej); potem v kak položaj (stan) nasploh (zlasti kak prejšnjemu nasprotni položaj (stan)) postaviti (postavljati), narediti (delati), napraviti koga za kaj, storiti koga kaj, za kaj: plures opera forensi suos reddiderat N. si je bil pridobil mnoge prijatelje, si je pridobil prijateljstvo mnogih, je pridobil na svojo stran mnoge, eum absens hostem reddidit Romanis N., homines ex feris mites reddere C., acrem (razkačenega) placidum reddere Ci. pomiriti, viscera saxea O., segetes laetas Col., formosum adulescentem exsectis virilibus semivirum (skopljenca) Lact.; redko v pass. z dvojnim nom.: Iust., Fl., Cels., Eutr., obscura moto reddita forma lacu est O. —

II. (re = za kaj, namesto česa, zopet)

1. (po)vrniti, plačati, poplačati (poplačevati) (naspr. dare, sumere, accipere): alias tegulas (za počene, strte druge vstaviti) Pl., oscula O., alicui operam Pl., beneficium Ci., Ter., Sen. ph., cladem L., vitam pro vita C., gratiam S., Cu., Col. dejansko se zahvaliti, vrniti (vračati) uslugo, izkazati (izkazovati) zahvalo.

2. (za zahvalo, v zahvalo) podariti (podarjati), darovati, izkazati (izkazovati): honorem alieni reddere L., O., honorem pro meritis Ci., suum sibi Pl., statuam pro vita C.; poseb. o zahvalnih daritvah: Tib., Suet. idr., Romae dierum XX supplicatio redditur C., lancibus reddimus exta V., super caespitem exta reddere T. preko ruše položivši žrtvovati = na ruši žrtvovati, reddite liba deae O. žrtvovati.

3. (dolg) vrniti (vračati), povrniti (povračati), poravna(va)ti, (po)plačati, dati, (obljubo) izpolniti (izpolnjevati), (kazen) (u)trpeti: non reddidit caprum, quem merui V. ni dal, lacrimas, quas debeo Ci., praemia debita V., pro vita vitam reddere C., reddi viro promissa iubebat V., sollemnia vota reddemus nymphis V., impietatis poenas reddat S., morbo naturae debitum reddere N. = umreti, mortem debitam pro patria Ci. smrt storiti, umreti, preminiti, pro aliquo O. ali lucem O., H. življenje (luč življenja) dati.

4. (na pravem mestu) da(ja)ti, odda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), izročiti (izročati), vročiti (vročati), preda(ja)ti: litteras regi N., ensem ereptum Turno V., rationem alicuius rei Ci. račun (odgovor) dati o čem, sua nomina O. dati pravo ime, imenovati s pravim imenom; occ. dovoliti (dovoljevati), pripustiti (pripuščati), dopustiti (dopuščati): superstitio (obvezujoča prisega) reddita divis V., conubia L., responsa V.

5. iz raznih rekel (npr. audire et reddere (prim. I. 3) voces O. (= „vračati glasove“ =) oglasiti (oglašati) se v odgovor, odzvati (odzivati) se (prim.: mugire boves … reddidit una boum vocem vastoque sub antro mugiit V.) ali atque huic responsum paucis ita reddidit heros V. je dal odgovor, je odgovoril) se je razvil pomen odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: (sc. Echo) reddit verba novissima O. se oglaša, ponavlja, odmeva, redde, quae restant Ci. povej, talia reddit O., V. odgovori, odvrne, nullam vocem ad minas reddere Cu., mutua dicta reddere O. pogovarjati se, verba tot reddere O. le toliko odvrniti. Ker pa je vsak pravni odlok odgovor na kako vprašanje, tudi occ. kot jur. t.t.
a) ius (alicui) reddere pravno odločiti (odločevati), (raz)soditi, presoditi (presojati) razsoditi (razsojati), deliti pravico: C., L., T., Suet.; pl. iura reddere L. suo regia iura Quiriti reddere (o Romulu) O., iura adversus paganos ali per pagos vicosque reddere T., leo inter feras iura reddebat Ph.
b) iudicium reddere sodno preiskavo dovoliti, pričeti, sprožiti, sodno preiskati (preiskovati, preiskavati): Corn., in aliquem C. zoper koga, iudicium redditur, an reus causa sit mortis Q., reddere iudicium maiestatis T. zaradi veleizdaje.

6. posnemati (posnemovati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), upodobiti (upodabljati): Lucr., Lucan., Mart., Sil., Stat. idr., qui te nomine reddet Silvius Aeneas V. ki bo istega imena, paternam elegantiam reddere Q., (sc. matrem) reddere ac referre Plin. iun., veteres (sc. auctores) Plin. iun., psittacus verba bene reddit O., omnia pictor reddiderat Petr.; occ. (iz jezika v jezik) prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati), preložiti (prelagati), razkladati, (raz)tolmačiti, razložiti (razlagati): verbo verbum H., quae legeram Graece, Latine reddidi Ci., verba Latine reddere O.

Opomba: Tudi redo pisano: Luc.; star. fut.: reddibo Pl.

re-lēgō¹ -āre -āvī -ātum (re in lēgāre) odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): tauros in pascua relegant V., Catonem Cyprum relegare Ci., filium in praedia rustica relegarat Ci.; pesn. z dat.: at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus et nymphae Egeriae nemorique relegat V. ga izroči; occ. odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati) za kazen = izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), (za)poditi, odpoditi, odpotiti: consul Lamiam in contione relegavit edixitque, ut ab urbe abesset milia passuum CC Ci., ipse (sc. Caesar) relegati, non exulis utitur in me nomine O.; prim. relegatus (odposlanec, odslovljenec), non exsul dicor O. (gl. relēgātiō), filium ab hominibus relegare Ci., filium rus Ci., aliquem in exsilium L. poslati, aliquem in insulam T., Vell.

2. metaf. napotiti (napotovati) koga kam, oddaljiti (oddaljevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): milites reiecti et relegati a ceteris C. ločeni in odcepljeni od drugih, terris gens relegata ultimis Ci. v daljnih deželah stanujoč, bella Lucan., ambitione relegata H. opustivši kaj, izognivši se čemu, brez česa.
b) zavreči, ne vzeti (jemati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), ne spreje(ma)ti, zavrniti (zavračati): Samnitium dona Ci., verba alicuius O.
c) napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati), opozoriti (opozarjati) koga na kaj: ad auctores Plin.
d) kaj na koga, kaj (pre)valiti, zvrniti (zvračati), pripisati (pripisovati) komu kaj, podtakniti (podtikati) komu kaj: rationem rectae honestaeque vitae ad philosophos Q., fortunae invidiam in auctorem Vell.; pass.: interdum culpa in hominem relegatur Q. se zvrne (pade) nazaj na … ; z dat. (komu?) odkazati (odkazovati), izročiti (izročati): ornandi causas tibi relegat Tib.

3. voliti v oporoki, zapustiti: dotem Icti., usum fructuum Icti.