vsákokrat chaque fois, toutes les fois
vsakokrat ko chaque fois (ali toutes les fois) que
Zadetki iskanja
- vstáti to rise, to get up, to rise to one's feet, to stand up
zgodaj vstáti to get up early, to rise with the sun
z levo nogo vstáti (figurativno) to get out of bed (on) the wrong side
vstáti (iz postelje) po bolezni to recover (from a sickness)
vstáti od mize (po obedu itd.) to rise from table, to leave the table
nihče še ni vstal (iz postelje zjutraj ipd.) nobody is stirring yet
vsi so vstali, ko so zaigrali marseljezo (internacionalo) every one rose to his feet when the Marseillaise (the Internationale) was played - vtém
A) adv.
1. (medtem) nel frattempo, nel contempo:
usedi se, vtem bom skuhala kavo siediti, io nel frattempo faccio un caffè
2. (tedaj) allora
B) vtém ko konj. mentre:
vtem ko je čakal, si je ogledal sobo mentre aspettava diede un'occhiata alla stanza - vulkan samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ vulkán, tűzhányódelujoč vulkan ▸ működő vulkánaktiven vulkan ▸ aktív tűzhányóugasel vulkan ▸ kialudt vulkánspeč vulkan ▸ kialudt vulkánvulkan izbruhne ▸ kitör a vulkánizbruh vulkana ▸ vulkánkitöréspobočje vulkana ▸ vulkán lejtőjekrater vulkana ▸ vulkán kráterežrelo vulkana ▸ vulkán kürtőjeObenem je eden najbolj aktivnih vulkanov na svetu, saj pride do izbruhov vsakih šest do sedem let. ▸ Egyben pedig az egyik legaktívabb tűzhányó a világon, hiszen hat-hét évente kitör.
Ko na Havajih izbruhne vulkan, to ljudi zbliža. ▸ Amikor Hawaiiban kitör a vulkán, az emberek közelebb kerülnek egymáshoz.
Sopomenke: ognjenik
Povezane iztočnice: podmorski vulkan, podvodni vulkan, ščitasti vulkan
2. (nekaj silovitega) ▸ tűzhányó, vulkánvulkan čustev ▸ érzelmek tűzhányójavulkan strasti ▸ szenvedélyek tűzhányójaČeprav je navzven tiha, je pravi vulkan. ▸ Bár külsőre nyugodt, valóságos vulkán rejtőzik benne.
Igralec, ki navzven deluje mirno, skriva v sebi pravi vulkan čustev. ▸ A színész külsőre nyugodt, bensőjében azonban érzelmek tűzhányója rejlik. - vzradostíti to gladden; to delight, to rejoice
vzradostíti se to rejoice (at, in, over), to enjoy (česa something), to be delighted, to be glad, to delight (in, at), to take delight (in)
novica me je vzradostila the news rejoiced me
vzradostili smo se, ko smo slišali tako dobre novice we were delighted to hear such good news
vzradoščen delighted, pleased - začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
začeti od neke teze, točke: ausgehen von
začeti od ničle bei Null anfangen
začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
začeti z malega klein anfangen
začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
začeti stavkati in den Streik treten
začeti veljati in Kraft treten
začeti uresničevati ins Werk setzen
začeti z delom Hand ans Werk legen
začeti se bati Angst bekommen
začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
ko se … začne bei …-beginn
(ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten - začúden astonished; amazed; surprised
bolj začúden kot prestrašen more surprised than frightened
biti začúden to be astonished (at), to be amazed (at), to be surprised, to wonder (at, about)
bil sem začúden, da me ne pozna I was surprised he did not know me
bil sem močnó začúden I was struck with wonder, I was lost in astonishment, I was amazed
bil je zelo začúden, ko me je videl he was astonished to see me
ne bodi tako začúden! don't put on that look of surprise! - zadehteti glagol
literarno (oddajati vonj) ▸ illatozni kezd, illatot kezd árasztani, szagot áraszt
Pomlad, ko zadehtijo šmarnice, se je prevesila v vroče dni. ▸ A tavasz, amikor illatozni kezdett a gyöngyvirág, lassan forró napokba billent át.
Pod večer je prekopana zemlja zadehtela po vlagi. ▸ Estefelé a felásott föld nedvességillatot kezdett árasztani.
Preden jo odpeljete na koktejl, poskrbite, da ji ne boste zadehteli po morskih sedežih ali postanem potu. ▸ Mielőtt elviszi egy koktélra, győződjön meg róla, hogy nem árasztja a hajóülések vagy állott izzadság szagát. - zadíhati to breathe (again); figurativno to feel at ease (again); to respire
zadíhati se to gasp for breath (ali for air); to become winded
bil je precéj zadihan, ko je dosegel vrh he was fairly winded on reaching the top - zadíhati (-am)
A) perf.
1. respirare, aspirare, spirare, tirare il fiato:
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
2. pren. (zaživeti) respirare
3. pren. (zapihljati) soffiare
B) zadíhati se (-am se) perf. refl. ansimare, ansare:
ko grem po stopnicah, se zadiham nel salire le scale ansimo - zadivjáti (-ám) perf.
1. scoppiare:
po dolgi suši je zadivjala strašna nevihta dopo una lunga siccità scoppiò un temporale da finimondo
2. andare su tutte le furie:
ko mu je sin priznal, da je denar zafural, je zadivjal quando il figlio confessò di aver sperperato i soldo montò su tutte le furie
3. lussureggiare (di pianta) - zaigráti (-ám)
A) perf.
1. gled., film. interpretare, recitare:
zaigrati glavno vlogo recitare la parte del protagonista
2. muz. suonare:
zaigrati koračnico suonare una marcia
zaigrati na klavir suonare il pianoforte
3. šport. giocare (una partita)
4. igre giocare:
zaigrati na stavah giocare alle scommesse, scommettere
5. pren. giocarsi, perdere, sperperare:
zaigrati možnost za uspeh sperperare la possibilità di successo
6. fare la parte (di), fingere:
zaigrati damo fare la parte della gran signora
zaigrati slabost fingere languore
7. tirare un brutto scherzo; pog. incastrare:
pazi se, utegne ti pošteno zaigrati attento che quello è capace di incastrarti
8. pren. sussultare:
ko je to slišal, mu je srce zaigralo al sentire la notizia il suo cuore sussultò
9. pren. disegnarsi, manifestarsi; avere uno scatto; balenare (di sentimento):
v očeh mu je zaigrala jeza gli occhi balenarono in uno scatto d'ira
B) zaigráti se (-ám se) perf. refl. trattenersi giocando - zamračeváti (-újem) | zamračíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. oscurare, ottenebrare:
zamračiti obraz oscurare il volto
2. annebbiare, appannare, annuvolare:
zamračiti um ottenebrare la mente
B) zamračíti se (-ím se) perf. refl.
1. appannarsi, annebbiarsi; ottenebrarsi:
um se mu je zamračil gli si ottenebrò la mente
2. impers. (zmračiti se) farsi buio:
vrnil se je, ko se je zamračilo ritornò che s'era fatto buio - zapeti2 [é] (zapôjem) peti singen; zu singen anfangen; pesem: (ein Lied) anstimmen, poslušalcem: vorsingen
zapeti podoknico ein Ständchen bringen
ko petelin prvič zapoje beim ersten Hahnenschrei - zapiti se povratni glagol
1. (postati alkoholik) ▸ elissza az eszét, elissza az agyát
Če so ljudje v resni in stalni krizi, znorijo, se zapijejo ali pa se obesijo. ▸ Ha az emberek komoly és állandó válságban vannak, megbolondulnak, elisszák az agyukat vagy felakasztják magukat.
Ko žena naredi samomor, se mož zapije, sina pa da v rejo. ▸ Amikor a feleség öngyilkosságot követ el, a férj elissza az eszét, a fiúkat pedig nevelőszülőkhöz adja.
2. (postati pijan) ▸ leissza magát, lerészegedik, berúgzapiti se do nezavesti ▸ eszméletlenre issza magátzapiti se do smrti ▸ halálra issza magátČlovek bi se po ogledu filma najraje zapil! ▸ Az ember a film után a legszívesebben leinná magát!
Najbolj mi je zamerila, ker sem se ob rojstvu sina do konca zapil in je nisem prišel obiskat niti v porodnišnico. ▸ Leginkább azt vette zokon, hogy a fiunk születésekor teljesen berúgtam és nem látogattam meg a szülészeten.
Film govori o alkoholiku, ki se odloči, da se bo zapil do smrti. ▸ A film egy olyan alkoholistáról szól, aki eldönti, hogy halálra issza magát. - zapitje samostalnik
1. neformalno (o proslavljanju z alkoholom) ▸ elivás, rámulatás, elmulatás
Trda pogajanja se začnejo šele kasneje, ko so že ugotovili, da ti lahko zaupajo. Drugače kot na zahodu, kjer večerja večkrat pomeni "zapitje" dobre kupčije. ▸ A kemény alkudozás csak később kezdődik, amikor megállapítják, hogy megbízhatnak benned. Ez más, mint nyugaton, ahol a vacsora a legtöbbször azt jelenti, hogy rámulatnak a jó vételre.
Če že ni bilo praznične pojedine, je podelitvi zakramenta sledilo vsaj zapitje krsta z vinom, v zadnjem času pa krstu sledi svečano kosilo. ▸ Ha már nem volt ünnepi lakoma, a szentség felvételét követően legalább jól elitták a keresztelőt, az utóbbi időben viszont ünnepi ebéd követi a keresztelőt.
2. (o alkoholizmu) ▸ iszákossá válás
Ob veselem vzdušju v pesmi svari pred nevarnostjo zapitja fanta in možnostjo odhoda z zadolženo kajžo po svetu. ▸ A vers derűs hangvétele mellett felhívja a figyelmet arra a veszélyre, hogy a fiú iszákossá válik és adósságokba verve magát vág neki a világnak. - zapodíti (-ím)
A) perf. ➞ poditi
1. cacciare; buttare:
zapoditi koga iz hiše cacciare, buttare qcn. di casa
2. mandare; fare:
zapoditi otroke domov mandare i bambini a casa
zapoditi koga delat far lavorare qcn.
3.
zapoditi v galop (konja) spronare (il cavallo) al galoppo
zapoditi sovražnika v beg mettere in fuga il nemico
4. pog. (vreči, zagnati) gettare, scagliare:
zapoditi kamen v koga scagliare una pietra contro qcn.
zapoditi komu kroglo v glavo sparare alla testa di qcn.
zapoditi nož v srce ficcare, piantare un coltello in cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapoditi žalostne misli cacciar via i pensieri tristi
zapoditi iz službe licenziare
zapoditi na prazni cesti lanciarsi a massima velocità sulla strada vuota
B) zapodíti se (-ím se) perf. refl. correre via, lanciarsi, gettarsi, precipitarsi:
ko je ure konec, se učenci zapodijo iz razreda alla fine della lezione, gli scolari si precipitano fuori dalla classe
zapodil se je vanj in ga močno udaril gli si gettò addosso colpendolo forte con un pugno - zasáčiti to catch; to seize; to take
tata so zasačili pri dejanju the thief was caught red-handed (ali was caught in the very act)
zasačil sem ga na laži I caught him out in a lie
zasáčiti koga pri tatvini to catch someone stealing
zasačil sem ga, ko je kradel cigarete iz moje pisalne mize I caught (ali I found) him stealing cigarettes out of my desk
večkrat smo jih zasačili na laži we have caught them lying (ali caught them out in a lie) more than once - zasadi|ti2 (-m) lopato ipd.: stechen in, (zabosti) jagen in
ko prvič zasadi lopato beim ersten Spatenstich - zasolíti (-ím) perf.
1. salare troppo
2. pren. guarnire, rifinire:
zasoliti pripoved z ljudskimi reki guarnire il racconto di detti popolari
3. pren. far pagare caro; far vedere a qcn.:
prenočevanje dobro zasoliti far pagare caro l'alloggio
ko pride čas, ti bom že zasolil appena capita l'occasione buona, te la farò pagare